Janja Garnbret: "Korošica, ki je v meni, si spustila"

Šesta zmaga na jubilejni 30. tekmi svetovne serije v Kopru

Slovenska plezalka Janja Garnbret je prav poseben fenomen. Dvakratna olimpijska zmagovalka, desetkratna svetovna prvakinja, evropska prvakinja v težavnosti, balvanih in kombinaciji in 10-kratna skupna zmagovalka v skupnem seštevku svetovnih pokalov. Skupno ima na tekmah svetovnega pokala neverjetnih 51 zmag. Izredne uspehe je v letošnjem letu dosegala tudi v skali, kot prva ženska je uspela preplezati smer Bibliographie z oceno 9b+. Svojo formo je še potrdila na tokratni tekmi svetovne serije v Kopru. V finalu svetovne serije v težavnostnem plezanju se je z višina 42+ zavihtela na vrh, kar je rekordna šesta zmaga. V Kranju in Kopru se je pred tem devetkrat uvrstila v finale, po dvakrat pa je bila druga oziroma tretja.

Janja Garnbret: "Danes sem si želela do konca in Korošica, ki je v meni, ni spustila. Res sem bila trmasta, moram reči, da sem smer odplezala tako, kot sem si zamislila, sicer sem vmes sama sebi dala en mali srčni infarkt, vendar sem se iz tega rešila. Danes je bilo izjemno vlažno in sem se bolj borila s tem, da ostanem na steni, kot plezala smer. Seveda pa me je podpora ljudi vseskozi držala na steni in sem vesela, da sem v takih razmerah lahko odplezala. Si pa ne bi želela boljše tekme, zdaj, ko malo manj tekmujem, ker je zaradi tega drugače. Tudi če je tekem manj, sem v tekmovalnem duhu, ker sem tekmovalka po duši in srcu. V tem uživam, tukaj na tekmi v Kopru že od kvalifikacij naprej, bila sem umirjena, pomirjena, zadovoljna sama s sabo in sem vesela, da sem lahko to danes tudi pokazala. Občinstvo je fantastično, vsako leto mi je super nastopati tu, ker so tu moji prijatelji in družina, ne vem, če je bila himna kdaj tako glasna."

Janja pa se je spomnila tudi tekme v Kranju 2019: "Takrat ko nisem bila v finalu, je bilo veliko različnih dejavnikov, eden izmed njih je bil tudi kričanje otrok. Takrat mi ni bilo lahko plezati, a sem to zelo vzljubila in obrnila sebi v prid. To te drži na steni, drži te pokonci in te motivira. Prav tako je mogoče, da se bo med temi otroki skovala kakšna nova Janja."

Vesela je bila, da so bili v Kopru tudi finalisti prejšnjih tekem: "Vem, da so bili tu in se mi zdi to res lepo, meni je to v veliko čast, da plezam pred njimi, ker je vsak izmed njih dodal košček k slovenskemu plezanju. Mislim, da se tudi Martina Čufar Potard ne zaveda, kaj je naredila za slovensko plezanje, ker vsak je moral biti enkrat prvi in vsaka punca je seveda gledala nazaj, in to se je nadaljevalo do mene in sem vesela, da sem del, košček tega slovenskega plezanja, da se bodo drugi lahko zgledovali po meni."

Janjo čaka konec oktobra še tekma v Santiagu: "V Južni Ameriki še nisem bila in ne vem, kakšna je plezalna scena tam. Vesela sem, da grem tja in da lahko pokažem svojo strast in razširim to ljubezen med ostale ljudi."

Skupaj z Janjo sta na odru stali tudi Američanka Brooke Raboutou, ki si je z višino 33 priplezala drugo mesto, in Korejka Chaehyun Seo, ki si je z višino 32+ priplezala tretje mesto.

Rosa Rekar je ena najobetavnejših slovenskih športnih plezalk. Lansko sezono je odlično zaključila z 2. mestom na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju. V letošnji sezoni je praktično na vseh tekmah plezala v finalu in se uvrščala tik pod stopničke. Na domači tekmi v Kopru se je po odlični predstavi v polfinalu v finalu z višino 30 uvrstila na odlično 5. mesto.

"Vedno si rečem, kot mlada tekmovalka, da rezultati niso najpomembnejši, saj bom na koncu tekme vedno najprej pogledala na to, kako sem plezala. Na žalost danes nisem najbolj zadovoljna s svojim plezanjem, ampak bom od tekme vzela stvari, kjer lahko napredujem, in jih na naslednji tekmi popravila. Danes sem bila sicer kar živčna, predvsem zaradi prvega dela smeri, kjer je bilo treba skočiti, v take gibe grem kdaj malo prestrašena. Če bi šla bolj samozavestno, bi lahko tudi malo bolj na polno plezala naprej. Sem bila pa izjemno navdušena nad energijo navijačev, so bili kar glasni. Vzdušje v Kopru je vsako leto super, meni je občinstvo danes definitivno pomagalo," je še dodala Rosa Rekar.

Selektor Gorazd Hren po tekmi: "Z današnjim nastopom sem kar zadovoljen. Žal mi je, da nismo mogli pripeljati fantov v finale, da bi bil še bolj izjemen večer. Rosa vem, da je bila razočarana, in razumem, zakaj. Mislim, da je plezala dobro, smer je bila težka. Janja je izjemno odplezala, res nas je prestrašila na tistem gibu, ki je odločal za stopničke. Mislim, da se je prav zaradi domače tekme in domačega občinstva ujela, nadaljevala in nato zase, za nas in za navijače odplezala zadnji del z zadnjimi močmi. Mislim, da je bila to izjemna predstava, bil je lep večer in lep praznik športnega plezanja."

Na koprski tekmi se je tokrat pomerilo 147 športnih plezalk in plezalcev iz 36 držav, med njimi 12-članska slovenska ekipa pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in reprezentančnih trenerjev Luka Fonde, Domna Švaba in Anžeta Štremflja. Slovenske barve so zastopali še polfinalistke Mia Krampl na 20. mestu, Lučka Rakovec na 21., Sara Čopar na 23. mestu in polfinalist Luka Potočar, ki je tekmo končal na 24. mestu.

Domačo tekmo pa so v kvalifikacijah zaključili Lucija Tarkuš na 31. mestu, Lana Gorič na 45., Jaka Jaki na 47., Lovro Črep na 50., Jennifer Buckley na 51. in Samo Golob na 53. mestu.

Tokratna tekma svetovne serije je bila še posebej praznična. Praznovali smo 30 let (25 let Kranja in 5 let Kopra) svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Sloveniji. Tekma pa ni privabila samo najboljših plezalcev in plezalk z vsega sveta, ampak tudi slovenske reprezentante, ki so bili finalisti bodisi kranjske bodisi koprske tekme. Navijači v Kopru so pozdravili: Martino Čufar Potard, Majo Štremfelj, Mateja Sovo, Tomaža Valjavca, Mino Markovič, Lučko Franko, Klemna Bečana, Urbana Primožiča, Janjo Garnbret, Vito Lukan, Lučko Rakovec, Mio Krampl, Luko Potočarja, Milana Preskarja, Roso Rekar in Lucijo Tarkuš. Odsotni pa so bili Natalija Gros Kunaver, Domen Škofic in Vita Lukan.

Vir (tekst in foto): Planinska zveza Slovenije