Kaj bi bilo s Slovenci, če se 1941 ne bi uprli?
Dan upora proti okupatorju
Letos mineva 85 let osvobodilne fronte slovenskega naroda, zato danes, 27. aprila, obeležujemo državni praznik – dan upora proti okupatorju. Leta 1941, so se v hiši književnika Josipa Vidmarja sestali predstavniki kulturnih delavcev in nekaj političnih strank, to so Komunistična partija, levo krilo Sokolov in Krščanski socialisti. Še prej, pred 27. aprilom 1941 je imelo to telo, ki se je pospešilo v gibanje, drugačno ime. Govori zgodovinar Marjan Linasi:
/Portals/0/posnetki/praznik_1.mp3?ver=tVyekfcps9JZAArxA1D4VA%3d%3d
Osvobodilna fronta se je prve mesece od ustanovitve imenovala Protiimperialistična fronta, tako so jo poimenovali člani Komunistične partije Slovenije. Šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, ko je Hitler pretrgal 10-letni pakt s Stalinom, so jo preimenovali v Osvobodilno fronto slovenskega naroda s ciljem odpora proti okupatorju, fašistični Italiji in nacistični Nemčiji.
Kaj pa bi bilo s Slovenci, če se leta 1941 ne bi bili uprli? - je pogosto vprašanje. Okupatorju je šlo tudi za izbris slovenskega naroda z etničnega zemljevida Evrope. Linasi dodaja, da je slovenski narod z uporom proti okupatorju prekinil svojo hlapčevsko držo, in se odločno postavil zase, na kar moramo biti ponosni.
Slovesnost na Županku
Muzej Radlje in Združenje borcev za vrednote NOB Radlje ob Dravi danes ob 11. uri prireja na Župankovi domačiji v Šentjanžu pri Radljah on Dravi javno vodstvo po tamkajšnji partizanski razstavi.
Tako ohranjajo spomin na 7 borcev Lackovega odreda, ki so padli novembra 1944. Vsako leto tam na dan upora proti okupatorju poteka proslava. Slavnostni govornik bo radeljski župan Alan Bukovnik, v kulturnem programu pa bodo nastopili Mestni pihalni orkester Radlje ob Dravi in uporabniki radeljskih stanovanjskih skupin CUDV. Na prizorišče bo brezplačno vozila tudi Fura:
Poslanica predsednika vlade
"Ob dnevu upora proti okupatorju se spominjamo poguma, odločnosti in načelnosti naših prednikov, ki so se v najtežjih razmerah, v želji po svobodi in ohranitvi našega jezika, kulture in narodne identitete, povezali in pričeli snovati upor proti uničujočim okupatorskim silam," je v poslanici ob prazniku zapisal v poslanici predsednik vlade Robert Golob in nadaljeval: Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda ni le zgodovinsko dejstvo, temveč trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj. V času, ko je kazalo, da bo nasilje zatrlo vsak upor, so naši predniki izbrali pogum, solidarnost in povezovanje. Ta dediščina nas nagovarja tudi danes. Spominja nas, da moč naše družbe ne izhaja iz posameznika, temveč iz povezovanja: iz skupne volje, medsebojne pomoči, odgovornosti in skrbi za dobrobit vseh Slovenk in Slovencev. Le tako lahko gradimo varno, vključujočo in odporno družbo ter skupno prihodnost.
Živimo v časih, ko svet pretresajo konflikti, negotovost in izzivi, ki zahtevajo trezne odločitve in načelno držo. Zato je še toliko pomembneje krepiti zaupanje, potrpljenje in spoštovanje, ne pa razdiralnih politik in sovraštva. Ko konstruktivni dialog zamenjata nestrpnost in razdor, ko besede povezovanja zamenja tišina izključevanja in ko pokončno držo zamenja preračunljivost, se krha tisto, kar nas kot družbo drži skupaj, to je zaupanje. Naša skupna odgovornost je, da ravnamo drugače: da poslušamo drug drugega, ohranjamo spoštljivi dialog in iščemo skupne poti.
Naši predniki so verjeli v moč skupnosti in boljšo, svobodno prihodnost slovenskega naroda. Naj nas današnji praznik spomni na to, da smo Slovenci pogumni, solidarni in zavezani delu za skupno dobro. Prihodnost ni določena vnaprej, temveč jo ustvarjamo skupaj, vsak dan. Prav v tem je naša največja moč."
Državna proslava v Brežicah
Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek zvečer v Brežicah.
Slavnostna govornica, predsednica Republike Slovenije je na njej med drugim rekla: "Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja. Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Naj na tem mestu citiram našega mogočnega literata, velikega Borisa Pahorja: »Osvobodilni boj je bil in bo ostal mogočno drevo. Komunisti so bili kot bršljan oviti okrog njegovega debla. Bršljan pije iz debla osvobodilnega boja zase, toda drevesa ne more uničiti.« Zato danes ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici. To razlikovanje ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave".
Poslanica predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića ob dnevu upora proti okupatorju
"Osvobodilna fronta je povezala različne ljudi, a ne zato, ker bi imeli enako mnenje o vsem, temveč zato, ker so razumeli, da skupni cilj presega vse njihove razlike. To je zgodovinski nauk, ki bi ga Slovenija danes morala usvojiti. Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti. Preveč energije potrošimo za to, da drug drugega etiketiramo. Preveč časa namenjamo ideološkim vojnam, medtem ko ljudje čakajo na rešitve. Narod, ki se prepira sam s seboj, ne more narediti koraka naprej. Narod, ki pozabi na skupno dobro, začne izgubljati prihodnost.
Zato je čas, da interese ljudi postavimo v ospredje. Pred politiko, pred ideologijo, pred strankarske interese in pred osebne zamere. Država mora služiti ljudem in ne sistemu, omrežjem ali privilegiranim krogom. Moč moramo dati ljudem. To je bilo bistvo upora nekoč in iz tega mora izhajati odgovornost danes."
Foto: Državna proslava ob prazniku v Brežicah