Podjetjem odslej na voljo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa
Vlada je sprejela sklep o aktivaciji sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki je po novem na voljo podjetjem v izbranih gospodarskih panogah. Ukrep, namenjen ohranjanju delovnih mest v času zmanjšanega obsega naročil, bo veljal tri mesece, do 5. marca prihodnjega leta.
Shemo subvencioniranja omogoča zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je državni zbor potrdil junija letos. Zakon je vzpostavil trajno možnost aktivacije ukrepa v času kriz ali naravnih nesreč, delodajalci pa so k njegovi uporabi pozivali že dlje časa. Tudi tokratna odločitev vlade je sledila večkratnim opozorilom podjetij o padcu naročil.
Minister za delo Luka Mesec je po seji pojasnil, da se bo ukrep izvajal v panogah, kjer je zaznan največji upad naročil – proizvodnji oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, papirja in papirnatih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, motornih vozil in drugih vozil, pohištva ter v panogi tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev.
Do subvencije so upravičene pravne in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce za polni delovni čas oziroma opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. Pogoj je, da podjetje najmanj 30 odstotkom zaposlenih ne more zagotoviti 90 odstotkov dela. To bodo morali delodajalci potrditi s pisno izjavo.
Upravičena podjetja ne smejo biti v stečaju ali likvidacijskem postopku, prav tako ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do države. Dodatno si v času koriščenja ukrepa ne smejo izplačevati dobička ali dividend, niti ne smejo biti neposredni ali posredni proračunski uporabniki.
Zaposlene bodo lahko napotili na začasno čakanje v obsegu od pet do 20 ur na teden, država pa bo za ta del odsotnosti zagotovila nadomestilo v višini 60 odstotkov delavčeve bruto plače.
Za sprejetje ukrepa so si delodajalci prizadevali že od lanske jeseni, ko je izbruh krize v avtomobilski industriji povzročil negotovost v številnih proizvodnih panogah. Slovenija je skrajšan delovni čas subvencionirala že v času gospodarske krize med letoma 2009 in 2012 ter med pandemijo covida-19, vendar je šlo takrat za interventne ukrepe. Tokrat pa gre za prvo aktivacijo stalne sheme, ki naj bi v prihodnje omogočala hitrejše in učinkovitejše blaženje gospodarskih pretresov.
Vir: STA
Foto: Pixabay / Fotografija je simbolična.