Tudi na Koroškem požari v naravi

V teh dneh, po dolgem času končno nekoliko toplejših,  se marsikdo loti prvih večjih zunanjih opravil. Nekateri obrezujejo sadno drevje, drugi krajšajo živo mejo, grabijo listje, zračijo trato in pripravljajo gredice na novo sezono. Kmalu se nabere kup vej, trave in drugih rastlinskih ostankov, kaj z njimi?

Jih zakuriti? Zakonodaja takšno ravnanje obravnava precej drugače kot v preteklosti.

V določenih primerih je kurjenje dovoljeno v okviru kmetijske ali gozdarske dejavnosti, kadar rastlinski ostanki nastanejo kot del rednega kmetijskega procesa in se po kurjenju ponovno uporabijo, denimo kot pepel za izboljšanje tal. V takšnih primerih material ni obravnavan kot odpadek, temveč kot del proizvodnega cikla, sicer vse zgoraj našteto velja za odpadek, ki ga ne kurimo.

V posebnih primerih je mogoče pridobiti tudi dovoljenje za nadzorovano kurjenje.

Previdnost pri kakršnemkoli rokovanju z ognjem na prostem je nujna. Tudi na Koroškem namreč že poročajo o manjših požarih v naravi. 

Po podatkih Evropske komisije je Evropska unija leta 2025 doživela najbolj uničujočo sezono požarov v naravi, saj je zgorelo več kot milijon hektarjev zemljišč, kar približno ustreza površini Cipra.

Leta 2025 je 25 držav EU prizadelo 7.783 požarov v naravi. Sezona se je začela nenavadno zgodaj, saj je bilo do konca marca uničenih že več kot 100.000 hektarjev. Razmere so se poleti dramatično poslabšale, zlasti v Sredozemlju. 

EU je za boljše obvladovanje požarov v naravi 25. marca 2026 sprejela novo strategijo, ki vsebuje ukrepe na evropski in nacionalni ravni za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na požare ter okrevanje po njih.