V visokogorju je ta teden zapadla velika količina snega, zato se je nevarnost proženja snežnih plazov zvišala na tretjo stopnjo po petstopenjski evropski lestvici. Precej preglavic povzročata tudi napihan sneg in šibke plasti v snežni odeji. Nevarna so odprta in strma pobočja, naklonine od 30 do 45 stopinj, kjer je snežilo na trdo in zaledenelo podlago pravi namestnik načelnik Gorske reševalne službe Koroške, Peter Naglič. Zaradi šibke povezanosti med staro in novo snežno odejo, se lahko pojavijo posamezni plazovi suhega, nesprejetega snega. Zadnje sneženje je povečalo nevarnost okoli grebenov, v grapah in žlebovih. Na tem območju je možnost proženja snežnih plazov že z lastno težo. Pod nadmorsko višino 1400 metrov so nevarna strma pobočja. V gore nikoli ne odhajamo sami, opozarja Naglič, in pravi,  da se je potrebno opremiti z zimsko opremo, kot je Abs nahrbtnik, lavinska žolna, lopata in sonda, ter da znamo to opremo tudi uporabljati. Statistično gledano se pozimi največ nesreč v gorah zgodi takrat, ko je stopnja nevarnosti snežnih plazov znatna, oziroma povedano drugače, kot je trenutno danes. Sodeč po vremenski napovedi pa se bo količina snega v gorah še kopičila.