Odkar je 3. novembra lani ustanovljena civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov CIVOZ Slovenj Gradec pričela opozarjati na problem postavljanja hmeljišč v neposredno bližino urbanih naselij v Mestni občini, se je na področju reševanja tega problema le malo premaknilo, so na novinarski konferenci povedali somišljeniki iniciative. Največji očitki letijo na župana Andreja Časa in Mestno občino, ki po besedah predsednika CIVOZA, Petra Metulja in podpornika iniciative Borisa Raja, svojo vlogo dojema zelo pasivno, nima nobene strategije razvoja kmetijstva, hkrati pa od organov občine najmanj pričakujejo, da bodo spremenili Občinski prostorski načrt, ki bi občanom zagotavljal varstvo narave in zdravo okolje za vse. Boris Raj meni, da se da OPN zelo hitro spremeniti v tekstovnem delu in urediti stvari tako, da bi bili zadovoljni tudi nasprotniki hmeljarjenja. Ob tem Raja in somišljenikov ne skrbi opravljanje monitoringa, s katerim so se načelno strinjale vse vpletene strani, podatki o izvajalcu meritev in vsebini pa tudi še niso znani. Mestna občina naj bi v prihodnjih tednih zagotovila izobraževanje za občane, na katerem bi svoja stališča do problema predstavili strokovnjaki iz različnih področij. V Civozu so danes kot povsem nesprejemljiv izpostavili tudi odmik novega hmeljišča od naselja. Lastnik je namreč zagotovil dodatnih pet metrov odmika od že zakonsko predpisanih petih metrov, v civilni iniciativi pa v svojih zahtevah predpisujejo 300 metrski odmik od objektov. Iniciativa kot cilj izpostavlja tudi omogočanje neoporečnega kmetovanja vsem kmetom, hkrati pa predlaga spremembo kmetijske zakonodaje na državni ravni. Ta naj bi po njihovem predlogu precej omejila hmeljarjenje v bližini naselij, medtem ko si bo CIVOZ, kot je bilo povedano danes, prizadeval za pravico do nemotenega koriščenja lastnine občanov. Kot so še dodali, od zahtev ne bodo odstopili, aktivnosti pa bodo, če bo potrebno, zaostrili. Na kak način, nam predsednik CIVOZA, Peter Metulj, ni odgovoril.

KV