Širjenje hmeljišč v bližino urbanih naselij, konkretno, v bližino mesta Slovenj Gradec je na Koroškem že nekaj časa trn spotike med civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradec CIVOZ, Mestno občino Slovenj Gradec z meščani in hmeljarji. Po prvih pozivih civilne iniciative, da se umeščanje hmeljišč regulira, da se določijo večji odmiki kmetijskih zemljišč od urbanih naselij, da se natančno opredelijo odmerki fitofarmacevtskih sredstev in čas škropljenja, je civilna iniciativa nastopila z novimi zahtevami, od katerih, pravijo, ne odstopajo. Poleg 300 metrskega odmika hmeljišč od naselij, zahtevajo tudi spremembo zakonodaje na področju umeščanja kmetijskih zemljišč na državni ravni, kot problem izpostavljajo tudi spremembo občinskega prostorskega načrta. Kot je znano, se je problematika hmeljarjenja prestavila tudi v odločanje v občinski svet, ki je večinsko ustanovil komisijo na čelu z županom, ki naj na osnovi monitoringa pripravi ustrezne ukrepe sprejemljive za vse akterje. Kako je uzakonjeno umeščanje kmetijskih zemljišč v prostor, kakšna kultura je hmelj in kako z njo upravljajo hmeljarji, kako na seznam uvrščamo fitofarmacevtska sredstva, kakšne učinke imajo fitofarmacevtska sredstva na zdravje ljudi, bodo vprašanja današnjega omizja, ki ga drevi pripravlja Koroški radio. S kompetentnimi strokovnjaki želimo podati odgovore na vsa vprašanja, ki naj bi služili kot podlaga za dialog in vse nadaljnje ukrepe. Na okrogli mizi bodo sodelovali Leon Ravnikarja iz ministrstva za kmetijstvo, dr. Jernej Drofenik iz Urada za varno hrano, Dr. Magda Rak Cizej iz Inštituta za hmeljarstvo, Dr. Tanja Fatur iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Irena Friškovec iz Kmetijskega zavoda Celje.

Okrogla miza bo v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu, danes ob 18. uri.

KV