Air tractorji nepogrešljivi pri gašenju požarov v naravi
S floto šestih bi bili še bolj učinkoviti. Bomo kupili še dva?
Naša država je kupila po dve dvosedežni in enosedežni letali, vsi tipa AT-802, namenjena podpori gašenju požarov iz zraka in tako formalno zaključila operacijo Izgradnje zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka ter pomembno okrepila pripravljenost na odzivnost pri naravnih nesrečah, zlasti pri obvladovanju velikih požarov v naravi.
Letala skupaj v nekaj minutah zajamejo 12.000 litrov vode in s tem izjemno pomagajo gasilkam in gasilcem ter reševalkam in reševalcem na tleh. Pri usposabljanju štirih slovenskih pilotov pomagajo piloti iz tujine. Skupaj z inštruktorji morajo naleteti več kot sto ur, da bodo lahko kasneje sami izvajali operacije. "Izvajanje operacij podpore gašenju iz zraka v svetu velja za verjetno najzahtevnejšo operacijo, o čemer priča tudi veliko število smrtnih žrtev med piloti, ki izvajajo te operacije," je pojasnil generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Letala so lani že sodelovala v gašenju požarov in skupno odvrgla že več kot 800.000 litrov vode.
Behin je izrazil zadovoljstvo, da so projekt izgradnje teh zmogljivosti skupaj z več ministrstvi in drugimi partnerji izpeljali v tako kratkem času. "V poldrugem letu smo ustanovili enoto za gašenje iz zraka, kupili letala, ki so funkcijo gašenja opravljala že lani, izdali vsa finančna in kontrolna poročila, tako kot smo načrtovali, pa imamo tudi že štiri samostojne pilote."
V prihodnjem letu načrtujejo izgradnjo hangarjev na Brniku. Enota bo tako enota postala samostojna tudi v smislu servisiranja, je pojasnil Behin. Brnik zaradi 24-urnega delovanja ostaja matično letališče štirih air tractorjev, a jih bodo po potrebi prestavljali na letališča bližje požarnim žariščem. Behin je izpostavil letališče v Divači, ki ima sicer dobro lokacijo, a zaradi prekratke vzletne steze letala iz njega ne morejo vzletati s polnim tovorom vode.
Skupna vrednost operacije znaša 23.292.932,69 evra, pri čemer Evropska unija prispeva 85 odstotkov, nacionalni proračun pa 15 odstotkov.
Z navedenim projektom Slovenija ne le zmanjšuje tveganje posledic naravnih nesreč, temveč utrjuje odpornost in pripravljenost sistema zaščite in reševanja v luči vse pogostejših podnebnih izzivov.
Vir: Ministrstvo za obrambo