Lokalne novice

Ameriški predsednik snedel besedo, da ne bo začel novih vojn

Ameriški predsednik snedel besedo, da ne bo začel novih vojn

ZDA ponoči napadele tri jedrske lokacije v Iranu

Mateja Kotnik

Združene države Amerike so ponoči napadle tri jedrske lokacije v Iranu in se tako pridružile Izraelu v vojni proti Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre za zgodovinski trenutek. Iz Bele hiše je sporočil, da imajo še veliko morebitnih ciljev za napade: „Ali bo nastopil mir ali pa bo Iran doletela tragedija, ki bo veliko večja, kot smo ji bili priča v zadnjih osmih dneh,“ je dejal Trump. V nagovoru Američanom je poudaril, da bo dal Irami dva tedna časa, da se odpove jedrskemu orožju in obnovitvi pogajanj.

 

Zatrdil je, da so popolnoma uničili ključne objekte za bogatenje urana v Iranu, čeprav uvodoma potrditev o dejanski škodi po ameriških napadih še ni bilo. Povedal je, da mora Iran sedaj skleniti mir, če ne, bodo prihodnji napadi veliko večji, včerajšnje napade pa je označil za spektakularen vojaški uspeh.

 

Iran za nujno sejo Varnostnega sveta

 

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Iravani je ameriški napad na Iran označil za resno grožnjo ne le regionalnemu, temveč mednarodnemu miru in varnosti. Svet je pozval, naj obsodi ameriške napade in zahteval sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov.

 

ZDA so sprožile nevarno vojno

 

Ameriške oblasti so Donalda Trumpa posvarile pred 'trajnimi posledicami' napada. Sporočile so, da si pridružujejo vse pravice obrambe svoje suverenosti.

 

V napadu so sodelovali ameriški bombniki B-2, ki so zasnovani tudi za napad z bombo GBU-57, največji konvencionalno bombo po masi. Za zdaj ni podatkov, ali so to bombo nad Iranom dejansko odvrgli. S 13,6-tonskim bombami GBU-57, ki jim pravijo »superbombe« in »uničevalke bunkerjev«, razpolagajo le ZDA. Ameriška vojska jih je zasnovala za uničevanje podzemnih utrdb, za kar sta oblika in mehanizem bombe prilagojena tako, da do detonacije pride po prebitju površine tal, torej eksplodira šele, ko je že vkopana pod površjem. Bomba, ki naj bi jo letala odvrgla z višine 15 kilometrov, razvije ogromno kinetično energijo. Posledično naj bi prodrla skozi 60 metrov armiranega betona oz. 40 metrov skalnatih plasti.

 

Vir: svet24, 24ur, N1

Foto: Reuters

Prejšnja novica Jaka Bijol iz Italije v Anglijo
Naslednja novica Vročinski val povečuje tveganja na delovnih mestih: delavci na udaru ekstremnih temperatur
  • Nazaj na vrh