Apostol poštenja in Jani s Koroške

Komentar Dejana Vodovnika

Verjamem, da velika večina nas pozna odgovor na vprašanje: kdo najraje govori o poštenju. Torej, kdo? Ja, lopovi in prostitutke!

Toliko za uvod.

Zdaj pa k našemu Janiju.

Kot je znano, je zdaj že nekdanjega vodjo poslanske skupine SD Janija Prednika nekdanja partnerica ovadila zaradi hudega psihičnega in fizičnega nasilja. Nato je Prednik sporočil, da odstopa kot poslanec, pa  "ne, ker bi bil kriv", temveč ker ima "dolžnost zaščititi institucijo," ki ji služi. Tudi prav.

"Moram reči, da me je pretreslo, ko sem prebrala, kaj naj bi počel poslanec Jani Prednik," je dejala koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Dejala je tudi, da se premalo zavedamo, da so takšna ravnanja v družbi še zelo prisotna. Ko to nasilje izvaja nekdo, ki ima pozicijo moči v družbi, ga je še toliko težje razkrinkati, je opozorila in poudarila, da nihče ni nad zakonom in da za nasilna dejanja ni opravičila.

Zdaj pa še skok v Francijo.

Sodišče v Parizu je nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, potem ko ga je spoznalo za krivega kriminalne zarote v povezavi z domnevnim nezakonitim financiranjem predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi, ki naj bi jih prejel od nekdanjih libijskih oblasti. Nicolas že nekaj ur preživlja v zaporu. Tudi hrvaški premier Ivo Sanader je že gulil zaporniške klopi in posteljo. In še kdo. Tudi nam bliže!

Marsikdo pa se zaporniškim dnevom preklemano izogiba, saj je v javnosti znan kot apostol poštenja.

Navsezadnje vsi vemo, kako je s tem; le za hip se vrnimo k prostitutkam. Veliko jih hodi k njim po storitve, a le malokdo, res malokdo, si to upa jasno in glasno priznati! Apostoli poštenja, pač! Na zunaj uj, na znotraj pa fuj, bi tudi lahko rekli …

In če k temu dodamo še misel ministrice Aste Vrečko, da se premalo zavedamo, da nepoštenih ravnanj v družbi še zdaleč ni malo, če pa to počne in izvaja nekdo, ki ima v tej isti družbi pozicijo moči, ga je še toliko težje razkrinkati, pridemo do logičnega zaključka:

Najtežje je, ko in če si bližnji v družini, bližnji v stranki ali celo sosedje sedeči v prvi ali drugi vrsti pri maši, ob vsem tem – zatiskajo oči. Kar pa se v Sloveniji zelo rado dogaja. Dokler se pač pokrovka zaradi pritiska – ne dvigne sama od sebe.

Dejan Vodovnik 

Komentar je stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva. 

Fotografija je simbolična