Avstrijski predsednik Van der Bellen prejel pismo koroških Slovencev

Že 50 let čakajo na spremembe

Avstrijski parlament je klub protestom, tudi uradnim iz Slovenije, sprejel odločitev o občutnem zmanjšanju  sredstev za manjšine v Avstriji. Predsednik Stalne konference predsednikov vseh avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije, Bernard Sadovnik, se je zaradi tega s pismom obrnil na pristojno zvezno ministrico Claudio Plakolm, pisal pa je tudi avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellenu, od katerega zahtevajo čimprejšnji pogovor.  

/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/izjava Sadovnik .mp3?ver=iRCTIMuAYYqRRr3hLgOcjQ%3d%3d

Ministrici so v pismu predložili pet osrednjih zahtev:

1. Učinkovita in usklajena uporaba razpoložljivih sredstev – z aktivnim vključevanjem Sosvetov narodnih skupnosti, da se ne ogrozijo jezikovni projekti ter osnovne pobude na področju izobraževanja in kulture.

2. Zagotavljanje in perspektiva za prihodnost – potrebna je politična zaveza, da se bo z izboljšanjem proračunske situacije tudi podpora narodnim skupnostim ponovno uskladila s takratnim zvišanjem na 7,9 milijona evrov in povečala vsaj za stopnjo inflacije, zlasti s poudarkom na osnovnem financiranju.

3. Ofenzivne izobraževalne pobude – pravna in finančna izvedba ciljnih ukrepov na področju predšolske vzgoje, šolstva in izobraževanja učiteljic in učiteljev, da se trajnostno okrepi zgodnje učenje jezikov in uporaba jezikov narodnih skupnosti. Medresorska ocena možnosti financiranja za kulturne in izobraževalne projekte naj dodatno zagotovi, da se lahko rezi čim bolje nadomestijo.

4. Pravna nadgradnja v času varčevanja – zlasti novela Zakona o narodnih skupnostih, Zakona o manjšinskem šolstvu in Zakona o podpori tisku naj se končno uredi, da se dolgoročno zagotovijo strukturni in pravni okvirni pogoji – to nima vpliva na trenutno proračunsko situacijo.

5. Jezikovni sklad za narodne skupnosti kot trajni ukrep – prav v letošnjem spominskem in jubilejnem letu ter v luči prihajajoče 50. obletnice restriktivnega Zakona o narodnih skupnostih bi bilo treba udejaniti usmerjen poudarek za prihodnost: poseben, trajnostno financiran sklad za ohranitev in revitalizacijo jezikov avtohtonih narodnih skupnosti – po vzoru nacionalnega sklada – bi bil močan signal in bi ga bilo treba čim prej skupno oblikovati. Razumeti ga je mogoče tudi kot simbolično in praktično popravo krivic za desetletja zanemarjeno jezikovno politiko in grozeče izginotje jezikovne raznolikosti v Avstriji.

"Ne gre zgolj za številke v proračunu. Gre za jezik, identiteto in sobivanje v državi, ki se zavezuje k jezikovni raznolikosti", je Sadovnik zapisal v pismu zvezni ministrici ter nadaljeval, da je naloga politike pokazati odgovornost in skupaj s prizadetimi razviti "alternative, pravne okvirne pogoje in vzdržne poti v prihodnost."

Foto: Der Spiegel