Bučni strah - skoraj pozabljen običaj iz naših krajev

V zadnjih desetletjih pa se je vsilila komercialna kulturna navlaka

STARA KOROŠKA NAVADA: Na Koroškem poznamo tradicijo rezljanja buč ali izdelovanje bučnih strahov, vendar ne tik pred praznikom 1. novembrom: dnevom spomina na mrtve ali vseh svetih. Še pred nekaj leti je bila navada, da so konec poletja otroci na podeželju, izpričano je za vasi Črneče, Podgoro, pod Uršljo goro pri Kotljah, ko so bile buče zrele in še mehke za rezati, izrezovali strahe. Etnologinja Brigita Rajšter:

/Portals/0/IZJAVA%20BRIGITA%201_1.mp3

Za tako Jakovo svetilko so nekoč izdolbli repo. To je staroveška keltska tradicija, ki se je ohranila skozi otroško igro v jeseni, po ovinku se je k nam vrnila v čas konec oktobra iz Združenih držav Amerike, od koder so buče prinesli v Evropo.

Shodi čarovnic ne sodijo v ta praznik, so sodobna kulturna navlaka:

/Portals/0/IZJAVA%20BRIGITA%202.mp3 

31. oktober je tudi – ne le dan duhovne reformacije, ko se spominjamo med drugim delovanja očeta našega naroda Primoža Trubarja, pač pa tudi dan varčevanja.

Ajda Prislan, besedilo in foto