Jeklarji potopili statistiko: Koroška z največjim padcem neto čistega dobička v državi
Koroško gospodarstvo v lanskem letu na prvi pogled kaže zaskrbljujočo sliko. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so podjetja na Koroškem lani poslovala z 29-odstotnim padcem neto čistega dobička v primerjavi z letom prej. To je največji padec med vsemi slovenskimi regijami. Za primerjavo: večina regij je v istem obdobju beležila rast dobička ali vsaj stabilno raven, Slovenija kot celota pa je dobiček povečala za 13 odstotkov. A v Koroški gospodarski zbornici s sedežem v Dravogradu ocenjujejo, da ima regija kljub temu dober potencial in temelje za rast.
Na slabšo sliko poslovanja celotne regije namreč močno vplivajo težave predvsem v Skupini Slovenska industrija jekla. To se najbolj kaže prav pri netu čistem dobičku, ki se je na Koroškem zmanjšal kar 29 odstotkov. Če bi iz podatkov izločili poslovanje skupine SIJ, ki izkazuje skoraj 118-milijonsko izgubo, bi poslovanje večine koroških podjetij lahko označili kot stabilno. "Ta skupina že več let posluje v nestabilnem okolju, leto 2025 pa je zaznamovala dodatna prilagoditev poslovanja in prestrukturiranje. Negativni rezultat zato ocenjujemo predvsem kot korak nazaj, ki omogoča, da lahko skupina naredi več korakov naprej. Pozdravljamo izvedene organizacijske spremembe s prilagoditvijo poslovnega modela in sestave uprave, ki bo zagotavljala izvedbo ključnih sprememb, sklenitev dolgoročne rešitve refinanciranja z bankami in pripravo celovitega nabora iniciativ za prestrukturiranje in preobrazbo podjetja.," so povedali na Koroški gospodarski zbornici. Direktorica Katja Pokeržnik o izzivih koroških podjetij:
/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/GZS1.mp3?ver=d19U--Z3k8LJRSfgWPD0-w%3d%3d
Predsednik upravnega odbora Koroške gospodarske zbornice Boštjan Paradiž pa je vzel pod drobnogled razmere na področju turizma, kjer je njegova družba, Vabo, eden ključnih nosilcev turističnega razvoja v regiji.
/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/GZS2.mp3?ver=EdIPhvbL5WGxgvSdvrZFVQ%3d%3d
Ključne panoge v regiji so sicer še vedno kovinsko-predelovalna industrija, proizvodnja kovin, strojev in avtomobilske komponente, ki ustvarijo največ prihodkov in izvoza. Hkrati pa so panoge, ki so najbolj izpostavljene globalnim ciklom.
"Ključni izziv za prihodnje obdobje bo, kako ponovno okrepiti konkurenčnost – z diverzifikacijo trgov, vlaganji v tehnologijo in predvsem z reševanjem kadrovskega problema. To bo Koroški omogočilo, da bo lahko sledila razvoju drugih slovenskih regij, ki v tem trenutku ohranjajo bolj pozitivno dinamiko," meni Boštjan Paradiž.
V regiji je v letu 2025 poslovalo 1.489 gospodarskih družb, ki so zaposlovale okoli 12.935 ljudi in ustvarile 2,73 milijarde evrov prihodkov. Rast prihodkov je znašala 2,1 %, kar pomeni, da je bila približno polovico nižja od slovenskega povprečja. V regiji je poleg gospodarskih družb poslovalo tudi 1.660 samostojnih podjetnikov, ki so poslovali pozitivno; povečali so prihodke za 3 % in ustvarili 223 milijonov evrov prihodkov ter 18,097 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka, ki pa je bil za 5 % nižji kot leto prej. V regiji je poslovalo tudi sedem zadrug, ki so ohranile stabilno poslovanje in pomembno vlogo predvsem v kmetijstvu in povezanih dejavnostih.