Jožef Prednik je nov častni občan Občine Ravne na Koroškem
Slovesna podelitev občinskih odličij za leto 2025
Občina Ravne na Koroškem je danes na slovesni seji v prostorih Stare železarne podelila letošnja občinska odličja. Kdo so prejemniki?
/Portals/0/prednik_1.mp3?ver=2lWaVhAlULN1Kd3Nlw1kQg%3d%3d
NAZIV ČASTNEGA OBČANA
OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Jožef PREDNIK
za življenjsko delo na področju kulturnega ustvarjanja, programov za starejše in mlade, prostovoljskega dela ter javnih, domoljubnih, spominskih in občinskih aktivnosti, ki prispevajo h kakovosti vsakdanjega življenja skupnosti in občutku pripadnosti Občini Ravne na Koroškem.
Jožef Prednik je prava podoba predanega Korošca, Ravenčana, ki je s svojim delom, ustvarjalnostjo in srčnostjo neizmerno obogatil Občino Ravne na Koroškem. V lokalni skupnosti je cenjen kot človek, ki ne omejuje svojega vpliva le na reševanje problemov, temveč aktivno išče rešitve, vključuje se v prostovoljno delo, kulturne dogodke ter javne, domoljubne, spominske in občinske aktivnosti. Tako neposredno prispeva k kakovosti vsakdanjega življenja skupnosti in občutku pripadnosti občini Ravne na Koroškem. Otroštvo je preživel v okolju zelenega Podgorja, po osnovni šoli pa se je izobrazil na Metalurški industrijski šoli Ravne, kjer je pridobil poklic ročnega oblikovalca-livarja. Celotno delovno pot, več kot štiri desetletja, je posvetil ravenski železarni: njegova poklicna pot ni le zagotovila kruha družini, temveč je utrdila industrialno dediščino Raven, ki je srce naše občine.
V 32 letih zasluženega pokoja se je Jožef Prednik v celoti posvetil skupnosti. Dva mandata je služil kot občinski svetnik, kjer je s proaktivnostjo reševal probleme starejših in mladih ter sooblikoval ključne projekte, kot je npr. Prostofer. Dolgih 20 let je vodil Društvo upokojencev Ravne na Koroškem, kjer je pustil neizbrisne sledi z organizacijo dogodkov, ki so povezovali generacije. Kot član Univerze za tretje življenjsko obdobje še naprej aktivno sodeluje v kulturnem življenju, literarno ustvarja prozo in poezijo, lani je postal ambasador vseživljenjskega učenja Ljudske univerze Ravne, letos pa častni bralec Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Jožef že desetletja predstavlja enega gonilnih članov folklore v lokalni skupnosti, okoli 20 let pleše v najstarejši folklorni skupini v Sloveniji – pri Folklorni skupini KD Prežihov Voranc. Vedno išče rešitve in povezuje generacije, kar krepi socialno tkivo naše občine, ki se je kot tako posebej odrazilo v času najhujših poplav v zgodovini kraja, kjer je tudi sam utrpel ogromno škodo, a z vedrino in zanosom pomagal reševati tudi ostale prizadete deležnike. Jožef Prednik uteleša bistvo Koroške duše: delavnost, ustvarjalnost in skupnostno srce. Njegov zgled spodbuja k aktivnemu življenju ne glede na starost, ohranja spomin na fužinarsko preteklost in gradi mostove med preteklostjo in prihodnostjo.
Podelitev naziva častni občan spoštovanemu Jožefu Predniku je za izjemnega domoljuba, ki je z delom, peresom in srcem pustil neprecenljiv pečat na Ravnah na Koroškem, več kot utemeljena.
NAGRADA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Terezija KORDEŽ
za življenjsko delo na področju klekljarske dejavnosti, izobraževanja in poučevanja, prenašanja ročnih spretnosti na mlajše rodove ter skrbi za ohranjanje tradicionalne klekljarske dejavnosti, ki predstavlja trajen prispevek k razvoju občine in je pomemben za delo in življenje v njej ter za njen ugled.

Terezija Kordež se je kot oblikovalka in mentorica klekljane čipke umestila med vodilne predstavnice tega rokodelskega področja na Koroškem, pri tem pa rokodelske tradicije uspešno prenesla v neformalno in formalno izobraževanje ter v mednarodno javnost.
Od ustanovitve Društva klekljaric Koroške, sekcija 'Lipa' je bila njihova predsednica,
Od leta 1995 do 2007 je vodila krožek klekljanja na Osnovni šoli Prežihovega Voranca, med leti 2003–2014 je vodila tudi tečaje in delavnice za odrasle, v letih 2016 in 2017 je sodelovala v študijskih krožkih in usposabljala mentorje šolskih krožkov. Zadnja razstava, posvečena 25-letnici delovanja klekljarske Sekcije Lipa Ravne in osebnemu jubileju Terezije Kordež je bila odprta novembra lani. Sicer pa je pogosto in aktivno sodelovala tako pri samostojnih razstavah, njena prva je bila v letu 2001, ki so ji sledile še mnoge razstave sekcije in društva, sploh ob društvenih jubilejih.
Njena ustvarjalnost se kaže v samostojnih priznanjih, saj je na natečajih posegala tudi po najvišjih mestih, tudi s 1. mestom za izdelek „Cvetje na travniku“ v organizaciji Združenja slovenskih klekljaric, kar potrjuje vrednotenje njenega dela na nacionalni ravni. Leta 2000 in 2002 je pridobila certifikate za klekljano čipko in sodelovala na razstavi DUO v galeriji v Slovenj Gradcu.
Terezija Kordež je bila redno vključena v mednarodne okvire, kot je Mednarodno združenje za klekljano in šivano čipko OIDFA kjer je sodelovala na svetovnih kongresih v 2016 (Ljubljana) in 2023 (Nova Gorica), poleg tega pa tudi na razstavah za Slovenijo v Franciji, Avstraliji, na Nizozemskem in Litvi, kjer je s svojimi čipkami predstavljala domačo rokodelsko tradicijo mednarodni javnosti.
Terezija Kordež je v ključnih trenutkih – od učenja in izobraževanja, preko vodenja lokalnih skupin in razstav do vključenosti v mednarodne mreže in festivalno kulturo – v več desetletjih trajno utrdila klekljano čipko kot živo kulturno dediščino v lokalnem, nacionalnem in svetovnem merilu, zato si utemeljeno zasluži priznanje za življenjsko delo in njen neprecenljiv prispevek v naši občini in širše.
VELIKA PLAKETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
KOROŠKO DOMOLJUBNO DRUŠTVO FRANJA MALGAJA
za dolgoletni prispevek društva na področju domoljubnih dejavnosti in skrbi za ohranjanje spomina na Franja Malgaja ter za izjemen in trajen prispevek k ugledu in razvoju Občine Ravne na Koroškem.

Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj je bilo ustanovljeno 12. januarja 2006 in letos praznuje 20 let delovanja, v tem času pa se je s svojim poslanstvom negovanja domoljubja in ohranjanja spomina na borca za severno mejo Franja Malgaja utrdilo kot prepoznavno v širšem koroškem okolju. Vse od ustanovitve je društvo včlanjeno v Zvezo društev general Maister, ki povezuje vsa sorodna društva iz zgodovinskega obdobja bojev za severno mejo na Slovenskem in ima status nevladne organizacije v javnem interesu.
Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj na raznih področjih skrbi za ohranjanje spomina na Franja Malgaja in pri tem spodbuja domoljubno zavest, prispeva tudi k promociji kraja, njihova postavitev Malgajeve poti je svojevrstna zanimivost v občini Ravne. Z organizacijo slovesnosti, tradicionalno v maju pri Malgajevem spomeniku na Dobrijah in ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra, ter s spodbujanjem knjižnih in drugih izdaj ter z zgodovinskimi urami za mlade, društvo skrbi za krepitev domoljubja in predstavitev pomena Malgaja in njegovih borcev za našo domovino in prihodnje rodove.
Društvo skrbi za spominska obeležja iz obdobja bojev za severno mejo na Koroškem, njihovo ustrezno prostorsko usmeritev ter širi nabor slednjih ter vzpostavlja in ohranja dobre stike s sorodnimi organizacijami.
Prispevek k ugledu občine Koroško domoljubno društvo Franja Malgaja krepi tudi s prejetimi priznanji in povezovanji s sorodnimi organizacijami.
VELIKA KLANČNIKOVA PLAKETA
NAMIZNOTENIŠKI KLUB FUŽINAR
za dolgoletno uspešno delo in izjeme uspehe na področju namiznoteniške športne panoge ter za izjemen in trajen prispevek k prepoznavnosti in ugledu Občine Ravne na Koroškem.

Namiznoteniški klub Fužinar je že 8 desetletij vodilna in trajno živa športna sekcija, ki je ustvarila izredno bogato tradicijo, vzgojila generacije vrhunskih športnikov ter v veliki meri oblikovala športni profil Raven na Koroškem. Klub je začel z uradno sekcijo v športnem društvu Fužinar že leta 1946 in od takrat neprekinjeno vzgaja namiznoteniške igralce vseh starostnih kategorij, kar ga postavlja med najstarejše in najbolj trajnostne športne organizacije v občini. Namiznoteniški klub Fužinar sodi med najbolj uspešne športne klube, saj so njihove igralke in igralci v teh letih osvojili več kot 100 naslovov državnih prvakov v različnih starostnih kategorijah in skupinah, s čimer so skozi čas uspešno kljubovali prostorskim in kadrovskim omejitvam. Igralci kluba so v različnih obdobjih nastopali na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, mladinskih in članskih kategorij, kot člani reprezentanc, na svetovnih festivalih namiznega tenisa, na evropskih in svetovnih veteranskih prvenstvih in na svetovnih prvenstvih za igralce s Parkinsonovo boleznijo, zastopali Slovenijo na Paraolimpijskih igrah in predstavljali Slovenijo na Olimpijskih igrah.
Klub ima vodilno vlogo v vzgoji mladinskih talentov, z lastno namensko dvorano IZZIV in s približno 300 treningi na leto, kar v občini zagotavlja redno športno aktivnost za otroke, mladino in odrasle igralce ter pozitiven vpliv na zdravje prebivalstva. Trenutno vodstvo in trenerji vodijo sistematično in dolgoročno razvojno prakso, ki na Koroškem in širše v Sloveniji krepi športno konkurenco in identiteto občine.
Namiznoteniški klub Fužinar je v dolgi tradiciji, z izjemnimi uspehi in stalnim razvojem postavil Ravne med ugledna namiznoteniška središča in prenesel vrednote športa na mladino in v lokalno družbo, ter s tem odločno prispeval h kakovosti življenja in krepitvi ugleda lokalne skupnosti in širše.
PLAKETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ,
ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO

za izjemno odkritje najstarejše prazgodovinske naselbine na Koroškem, na območju najdišča na Javorniku, kar predstavlja izjemen in trajen prispevek k prepoznavnosti in ugledu Občine Ravne na Koroškem.
Oddelek za arheologijo Koroškega pokrajinskega muzeja je začel delovati leta 1991 in odtlej skrbi za zbiranje, proučevanje, dokumentiranje in hranjenje premične arheološke dediščine. Oddelek hrani gradivo od mlajše kamene dobe do poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Arheološki oddelek Koroškega pokrajinskega muzeja zadnjih preko 30 let s svojim delovanjem na področju arheoloških raziskav najdišča Javornik in Pigl (zadnje so bile izvedene v letu 2025) pomembno prispeva k ugledu in prepoznavnosti občine Ravne na Koroškem. Z odkritjem najstarejše prazgodovinske naselbine na Koroškem, datirane v zadnjo tretjino 5. tisočletja pr. n. št., predvsem pa z arheobotaničnimi analizami, ki so pokazale, da najstarejši ostanki zoglenelih zrn prosa v Sloveniji izvirajo prav iz tega najdišča, so pozitivno vplivali na širšo skupnost. Z najdbo miniaturne stekleničke z ostanki svinčevih fosfatov pa se poraja tudi vprašanje o bistveno zgodnejši rabi svinca in prvih začetkih metalurgije, s tem pa na prepoznavnosti rudonosne Koroške, že v zgodnji bakreni dobi.
Njihovo delovanje, na čelu z vodjo arheoloških raziskav Sašo Djura Jelenko, predstavlja pomemben mejnik v razumevanju poselitvenih poti v najstarejših obdobjih človeške zgodovine in povezavi Mežiške doline z ostalimi takratnimi naselbinami.
S svojim delom so izkazali veliko predanost, zgledno sodelovanje z investitorji, izvajalci, Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, Institutom Jožef Stefan, Univerzo v Tübingenu, ter visoko strokovnost pri svojem delu.
PLAKETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
ŠPORTNA ZVEZA RAVNE NA KOROŠKEM,
KOROŠKO REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ – KOROCIV
za uspešno podporo razvoja nevladnega sektorja v koroški regiji ter izjemne uspehe na javnih razpisih in pri ustvarjanju novih delovnih mest v preteklem koledarskem letu, kar predstavlja izjemen in trajen prispevek k prepoznavnosti in ugledu Občine Ravne na Koroškem.

Koroško regionalno stičišče nevladnih organizacij – KOROCIV od leta 2011 deluje v okviru Športne zveze Ravne in predstavlja osrednjo podporno infrastrukturo za razvoj nevladnega sektorja v koroški regiji. V vseh letih delovanja se je uveljavilo kot ključen povezovalni in razvojni akter, ki sistematično krepi vlogo nevladnih organizacij pri prepoznavanju in naslavljanju potreb lokalnega okolja. Program KOROCIV nevladnim organizacijam nudi celostno informacijsko, strokovno in zagovorniško podporo ter jih aktivno vključuje v procese sooblikovanja lokalnih in regionalnih politik in pomembno prispeva k profesionalizaciji in dolgoročni vzdržnosti delovanja NVO v regiji. Ena izmed osrednjih in prepoznavnih dejavnosti stičišča KOROCIV je vzpostavljanje in krepitev medsektorskih partnerstev, v okviru katerih nastajajo razvojno naravnani projekti z izrazitim učinkom na lokalno skupnost in uspešno pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih javnih razpisov, s čimer KOROCIV pomembno prispeva k dodatnim finančnim virom za razvoj regije. Posebej izstopa uspešnost KOROCIV v letu 2025 na področju svetovanja in podpore nevladnim organizacijam pri pridobivanju finančnih sredstev, regijo so okrepili z vzpostavitvijo 12 novih delovnih mest in pridobili preko 1,3 mio sredstev za delovanje NVO na Koroškem. S svojim dolgoletnim delovanjem, strokovnostjo, povezovalno vlogo in merljivimi učinki na razvoj nevladnega sektorja ter lokalne skupnosti KOROCIV odločno prispeva h krepitvi vloge nevladnega sektorja pri sprejemanju in udejanjanju odločitev, ki so povezane z razvojem in kakovostjo življenja prebivalcev Koroške.
MOJCA KAMNIK
za izjemne dosežke na področju glasbenega udejstvovanja v preteklem letu in prispevek k večanju prepoznavnosti kulturne dejavnosti.

Mojca Kamnik je s svojim kakovostnim delom pomembno zaznamovala kulturni in glasbeni prostor regije ter močno prispevala k prepoznavnosti in ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. V svojem ustvarjalnem in strokovnem delovanju je izkazala visoko profesionalnost, izjemno glasbeno občutljivost ter jasno vizijo razvoja. Njeno delo ni omejeno le na lastno ustvarjalno prakso, temveč vključuje tudi aktivno pedagoško, raziskovalno in organizacijsko udejstvovanje, ki koristi ljudem v Sloveniji in v okolju kjer umetnica deluje, pri čemer še posebej velja izpostaviti njen prispevek k izobraževanju različnih generacij. Njeno delo, ki ga nenehno izpopolnjuje s priznanimi mentorji, je bilo nagrajeno s številnimi priznanji. Kot ustanoviteljica oz. soustanoviteljica več pomembnih projektov na področju glasbe, gledališča, audio in video produkcije je v letu 2025 dosegla vrhunske rezultate, ki uresničujejo njeno vizijo ohranitve in revitalizacije kulturne dediščine skozi inovativne glasbene projekte. Ob mnogih izkušnjah in še vedno aktivnem vodenju vokalno-inštrumentalnih zasedb se osredinja tudi na družbeno pomembno področje oseb z demenco s projektom »Sprehod spomina«, metodo Predvajaj mi spomin, zgoščenko »Kreativna starost« z zasedbo Band 6M (stanovalci Koroškega doma starostnikov), sodelovanje z radiem prvi pri pripravi oddaj na temo vpliva ljudske glasbe na osebe z demenco. Izvedla je projekt in avdiovizualni koncert »Otroci izpod Uršlje« s Hedera Vento in Milanom Kamnikom na Prežihovi bajti v koprodukciji s Koroškim pokrajinskim muzejem, Občino Ravne na Koroškem in Območno izpostavo JSKD. Soorganizirala in nastopila je na koncertu Milana Kamnika ter vodila avtorski projekt zvočne razstave »Echo Maribor: Zvočna dediščina Maribora v 60-ih«. Dodatno se je uvrstila v polfinale mednarodnega natečaja International Songwriting Competition z avtorsko skladbo in videospotom »Why we fought«.
Z dosežki povezuje generacije na področju kulture ter ohranja dediščino prek inovativnih formatov, kar krepi njeno vlogo kot vsestranske ustvarjalke in pedagoginje.
PREŽIHOVA PLAKETA
ZLATKA STRGAR
za izjemne dosežke na področju umetniškega ustvarjanja v preteklem letu in prispevek k večanju prepoznavnosti kulturne dejavnosti.

Zlatka Strgar je nekdanja novinarka, ki je na svoji poklicni poti delovala v Indok centru Železarne Ravne, uredništvu Informativnega fužinarja in Dnevniku, in vselej premišljuje lokalno skupnost in posameznika v njej ter s tem nenehno dokazuje, kaj lahko vsak od nas stori, da bi se družba spreminjala na bolje, da bi bili lokalno angažirani kot skupnost in da bi obenem tudi uspeli prepoznati, kdo vse je v naši skupnosti odličen. V letu 2025 je uresničila idejo male galerije v grajskem parku, v kateri v sodelovanju z umetniki od blizu in daleč prireja razstave, s čimer je odločno prispevala k približevanju umetnosti ljudem.
Zlatka Strgar v vsakem projektu v prvi vrsti daje veljavo in vrednost človeku, sebe raje postavi v ozadje – a prav to je njena veličina. Pred sabo ima vedno širši javni interes, pomen kulture, identiteto lokalnega. Sodeluje tudi v neformalnem prostovoljnem aktivističnem gibanju Radmance, vzdržuje in oskrbuje hiško za knjige v parku, katere pobudnica je bila prav ona, ter prireja manjše, a opazne, skrbno premišljene in z občutkom pripravljene kulturne intervencije v javnem prostoru. Je tudi aktivna članica bralnega kluba Besedna srečanja, ki že dobro leto na Ravnah izpostavljajo neprecenljivost branja in s tem širšega razumevanja sveta.
Z občinstvom plete dialoge z vizualnimi nagovori, s svojimi osebnimi razstavami ter v zadnjem letu kot galeristka v mini Galeriji Frida. Zadnjih devet let intenzivno raziskuje staro fotografsko tehniko cianotipije in s svojim likovnim pripovedništvom, bodisi z avtorsko fotografijo, s kolaži ali s cianotipijami, se je že večkrat predstavila javnosti. Njena bibliografija sodelovanj s Koroško osrednjo knjižnico šteje štiri razstave, njena dela, s katerimi je na izviren način v tehniki kolažev predstavila dejavnosti in oddelke knjižnice, so razstavljena v sklopu Artoteke. V letu 2025 se je vključila tudi v dežurstvo v Galeriji Ravne na začasni lokaciji na Partizanski, kjer je obiskovalce kompetentno, empatično in vključujoče vpeljevala v vsebine vsakokratne razstave.
Kulturno udejstvovanje Zlatke Strgar je pomembno pripomoglo k širjenju vsebin kulture v lokalni skupnosti, ki jo postavlja ob bok širšim tokovom in trendom v kulturni sferi. Tako daje tudi pomembno veljavo prostoru in času v občini Ravne in širše.
KLANČNIKOVA PLAKETA
ODBOJKARSKI KLUB FUŽINAR
za izjemne športne dosežke v kolektivni športni panogi odbojke v preteklem letu in prispevek k večanju prepoznavnosti športne dejavnosti.

Odbojkarski klub Fužinar v zadnjih letih dosega odlične rezultate v mlajših selekcijah, zlasti v kategorijah starejših dečkov, kadetov in mladincev. Mladinci so v sezoni 2019/2020 osvojili naslov državnih prvakov, v sezoni 2020/2021 pa 3. mesto v Sloveniji. Starejši dečki so v sezoni 2021/2022 osvojili naslov državnih prvakov.
V letu 2023 je klub dosegel izjemen uspeh, saj so državni prvaki postali kar v treh mlajših kategorijah, med njimi mladinci, kadeti in starejši dečki. Leto 2024 je znova prineslo naslove državnih prvakov v kategoriji kadetov in mladincev.
Leto 2025 je bilo izjemno, saj je klub osvojil naslova državnih prvakov v kategoriji starejših dečkov in kadetov, mladinci pa so postali državni podprvaki.
Rezultati potrjujejo kakovostno delo trenerjev in konstanten razvoj mladih odbojkarjev, zaradi česar Fužinar ostaja eden uspešnejših slovenskih klubov na področju mladinskih selekcij.
KLANČNIKOVA PLAKETA
Nejc ŠTERN
za izjemne športne dosežke v športni panogi smučarskega teka v preteklem letu in prispevek k večanju prepoznavnosti športne dejavnosti.

Nejc Štern je smučarski tekač, član Športnega društva Oktan z Raven na Koroškem, član državne reprezentance v teku na smučeh, ki že od leta 2024, ko je zmagal v Ravni Gori beleži izjemne rezultate. V letu 2025 je opozoril nase kot udeleženec svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Trodheimu, na Norveškem. V team sprintu je dosegel 11. mesto in 11. mesto (v sprintu dvojic). Na svetovnem prvenstvu U23 v Italiji in v Davosu na svetovnem pokalu v sprintu dvojic je dosegel 12. mesto, v Toblachu v Italiji na svetovnem pokalu 27. mesto v sprintu in se s temi rezultati v svetovnem pokalu lestvice U23 uvrstil na 23. mesto. S svojim predanim delom in rezultati pušča pomemben pečat v športnem prostoru mesta.
KLANČNIKOVA PLAKETA
Nežka LIBNIK
za izjemne športne dosežke v disciplini enduro gorskega kolesarjenja v preteklem letu in prispevek k večanju prepoznavnosti športne dejavnosti.

Nežka Libnik je članica Kolesarskega kluba Ravne na Koroškem in tekmovalka v disciplini enduro gorskega kolesarjenja. Pri vsega 17 letih je že dosegla izjemne uspehe, ki jo postavljajo med najboljše mladinske kolesarke v svetu endura. Je svetovna prvakinja med mladinkami, dvakratna zmagovalka dirke svetovnega pokala UCI EDR, državna prvakinja in zmagovalka slovenskega pokala Slo Enduro med članicami. Njeni dosežki ne le da krepijo ugled športnice in kluba, temveč tudi postavljajo nove standarde v svetu gorskega kolesarstva.
Podelitev občinskih priznanj sicer sovpada z občinskim praznikom, ki ga na Ravnah obeležujejo 12. aprila. Dnem, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da postane Ravne na Koroškem mesto.
Vsem nagrajencem čestitamo, novega častnega občana Jožefa Prednika pa bomo kmalu povabili tudi pred naš mikrofon.