Ko kuhinja postane srce zgodbe ...
Zgodba DANKÜCHEN Studia Dravograd
Včasih je dovolj, da stopiš skozi vrata nekega prostora, pa začutiš, da tam ne prodajajo le izdelkov, temveč nekaj več. Tako je tudi v DANKÜCHEN Studiu Dravograd. Ni pomembno, ali prideš samo pogledat, povprašat ali sanjat. V trenutku, ko te pozdravi nasmeh ekipe, začutiš, da si stopil v prostor, kjer se domovi zares začnejo.
"Vsaka kuhinja ima dušo"
To rada reče Janja, ko s prsti drsi po vzorcu lesne teksture novega elementa. Njene oči se zasvetijo, kot da vidi nekaj, kar večina ne opazi – prihodnje trenutke, družinske zajtrke, večerne smehe, prve palačinke, ki jih otroci spečejo sami. "Vsaka kuhinja ima svojo zgodbo. Mi jo samo pomagamo zapisati," rada doda. In prav zato se v studiu začne vse z zgodbo. Ne s katalogom, ne s cenikom. Z ljudmi.
Nekaj minut, ki spremenijo ure in dneve življenja
Ko v studio stopi mlada družina, Janja najprej posluša. Prisluhne, kako kuha mama – hitro, med delom. Kako oče rad peče kruh. Kako otrok rad sedi na pultu in opazuje. “Prostor ni nikoli premajhen. Samo pravilno ga moramo razumeti,” pravi Janja, ko s svinčnikom riše prve poteze na papir. Tisti trenutek se zgodi nekaj tihega, a pomembnega – kuhinja začne dobivati obliko še preden se prikaže na računalniku.
Mojstri, ki vidijo več kot stene in vijake
Ko pride čas za montažo, vstopi ekipa, ki razume, da se z vsakim vijakom ustvarja nekaj trajnega. Gregor pogosto pravi: "Ne montiramo omaric. Montiramo trenutke. Tiste, ki se bodo zgodili čez mesece in leta." Zato ni pomembno, ali je stena neravna, ali je kot za stopinjo drugačen. Popravijo, prilagodijo, izmerijo še enkrat.
Kjer drugi rečejo "bo že", oni rečejo "naj bo popolno".
Zgodbe strank, ki ostanejo
Ko je kuhinja končana, nastanejo trenutki, ki jih ekipa Studia Dravograd ne pozabi. Andreja iz Dravograda je ob pogledu na svojo novo kuhinjo tiho rekla: "Ne vem, kako je mogoče, ampak točno takšna sem si jo predstavljala. Kot da ste brali moje misli."
Milan iz Slovenj Gradca pa jim je poslal fotografijo svojega prvega domačega kruha z besedami: "Hvala, ker ste ustvarili prostor, v katerem uživam biti. Vsak dan."
In še Petra in Klemen iz Radelj, ki sta s smehom priznala: "Imava končno kuhinjo, zaradi katere se manj prepirava. Zdaj imava oba svoj kotiček."
Te zgodbe niso del kataloga.
Niso del pogodbe.
So del odnosa med ljudmi, ki ustvarjajo, in ljudmi, ki v teh prostorih potem živijo.
Kuhinja kot prizorišče življenja
V DANKÜCHEN Studiu Dravograd verjamejo, da kuhinja ni le pohištvo. Je prizorišče življenja. Je prostor, kjer nastajajo vonji, okusi, smeh, tišina in spomini. Njihov cilj ni le ustvariti lepo kuhinjo, temveč ustvariti občutek doma. "Ko stranka prvič prižge luči v novi kuhinji in vdihne tisti vonj po novem začetku – to je trenutek, zaradi katerega delamo," pravi Janja.
In prav ta trenutek je njihov podpis. Nekaj, kar ne stoji na računu, a ostane v srcu.