Ministrstvo bi projekte, tudi številne na Koroškem, pohitrilo tudi s pomočjo umetne inteligence
Koroški župani so se sestali z Ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Izpsotavili so, da številni obnovitveni in razvojni projekti tečejo prepočasi.
/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/BRATKO ZAVRNIK - ZUPANI IN MINISTRICA - ZA 061126 OB 1430.wav?ver=krn9oECgWOHF1PWgpsWqRA%3d%3d
Kot pravijo koroški župani, številni projekti iz popoplavne obnove, pa tudi za črpanje evropskih sredstev, stojijo predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov na Ministrstvu za okolje in prostor. Župan Prevalj in predsednik Razvojnega sveta Koroške regije Matic Tasič:
"Meni se zdi, da koroške občine izjemno intenzivno delamo na popoplavni obnovi in da smo v sanacijskem programu presegli polovico. To nam uspeva zato, ker smo dovolj pogumni in gremo v izvajanje tudi takrat, ko še nimamo podpisanih pogodb. Zato imamo večje likvidnostne težave in se moramo bolj boriti z bankami ter izvajalci, da jih poplačujemo. Vendar smo se za to odločili zavestno, saj želimo do konca leta 2028 iti proti zaključku popoplavne sanacije, če nam bo seveda uspelo."
Kot odgovarja ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je del krivde vendarle pogosto na strani občin zaradi pomanjkljivo pripravljene dokumentacije, a bo država skušala pomesti tudi pred svojim pragom:
"Da. Vemo, da smo v preteklem obdobju žal izgubili kar 200 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Počrpanih je bilo le 100 milijonov, kar je precejšnja izguba za celotno Slovenijo. Kar se tiče urejanja vodotokov, glede na informacije z Direkcije za vode, projekti niso pripravljeni. Tudi, če bi sedaj imeli ta sredstva, se ne bi mogli lotiti sanacij na tak način, kot si želimo. Trenutno so načrtovani redno vzdrževanje in sanacije, ki so v načrtu. Za dodatne protipoplavne ukrepe, ki so nujno potrebni za to regijo, pa žal trenutno ni sredstev. Vendar delamo na tem. Sredstva imamo iz vodnega sklada in to bomo uporabili takoj, ko se bodo projekti začeli projektirati, ko bodo pripravljeni in ko se bomo lotili ter naslavljali vse tiste najbolj kritične primere v državi, ki so trenutno na vidiku."
Kot je slišati, je zaradi pomanjkanja finančnih virov med drugimi ogrožena tudi druga faza popoplavne sanacije v Dravogradu, čeprav je občina že pripravila projekte in pridobila zemljišča. A na ministrstvu zagotavljajo, da bodo vsi projekti izvedeni. Občina Prevalje pa je po dolgotrajnih postopkih le pridobila evropsko sofinanciranje Parka jezero. Težava je namreč tudi v zapleteni birokraciji.
"Gre enostavno za počasno preverjanje vlog in zahtevnost postopkov za črpanje evropskih sredstev, s čimer se srečujejo vse občine. Kar se tiče samega ministrstva, uvajamo umetno inteligenco in agente, ki te vloge pregledujejo hitreje. Kljub temu da ministrstvo ni svetovalni organ — kar mi uradniki večkrat poudarijo —, sem jim dala pobudo, da morajo zlasti do novega leta postati svetovalni organ za občine, jih klicati, usmerjati ter poskrbeti, da bodo te vloge prišle pravočasno in bile pregledane. Tako bomo iz našega resorja uspeli počrpati 61 milijonov evrov kohezijskih sredstev," pravi ministrica, ki računa tudi na debirokratizacijske ukrepe Evropske unije.
Zapleti tudi pri 3. razvojni osi
Župani in ministrica so razpravljali tudi o napredkui 3. razvojne osi. Državni prostorski načrt med Otiškim vrhom in državno mejo naj bi bil sprejet prihodnje leto. Koroške župane pa je razočarala tožba okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, ki so jo na upravno sodišče vložili glede že sprejetega prostorskega načrta za odsek med Otiškim vrhom in Slovenj Gradcem.