Lokalne novice | Koroški radio - ritem Koroške

Na Dunaju o položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji

Na Dunaju o položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji

Mateja Kotnik

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je včeraj na Dunaju sestala z avstrijskim zveznim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem. Pogovori so bili namenjeni položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem slovenskemu in dvojezičnemu izobraževanju, ohranjanju slovenskega jezika ter uresničevanju manjšinskih pravic. Ministrica se je v nadaljevanju obiska na Univerzi na Dunaju udeležila slovesnosti ob 40-letnici delovanja Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), ki je potekala tudi v znamenju 50-letnice sprejetja avstrijskega zakona o narodnih skupnostih.

Ministrica Suzana Lep Šimenko je v pogovorih z avstrijskim zveznim ministrom Christophom Wiederkehrjem poudarila pomen ohranjanja in nadaljnjega razvoja slovenskega ter dvojezičnega izobraževanja in potrebi po sistemski ureditvi dvojezičnih vrtcih v Avstriji. Posebno pozornost sta namenila zagotavljanju ustreznih pogojev za učenje in uporabo slovenskega jezika ter ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete.

Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi doslednemu uresničevanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki predstavlja eno ključnih mednarodnopravnih podlag za varstvo pravic slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ministrica je ob tem izpostavila pomen zagotavljanja manjšinskih pravic, zlasti na področju izobraževanja in uporabe slovenskega jezika, ter nadaljnjega dialoga in sodelovanja med državama.

Sogovornika sta posebno pozornost namenila tudi prihodnosti Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru pri Šentjakobu v Rožu, ki ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih in ohranjanju slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Avstrijski minister je poudaril, da je ohranitev šole tudi v interesu Avstrije, ter izrazil pripravljenost za iskanje rešitev v okviru svojih pristojnosti.

V pogovorih sta se dotaknila tudi možnosti nadaljnjega razvoja slovenskega oziroma dvojezičnega izobraževanja na Dunaju ter sodelovanja pristojnih ustanov pri zagotavljanju ustreznih izobraževalnih možnosti za slovensko govoreče otroke in mlade. Ministrica je poudarila, da sta odprt dialog in tesno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo ključna za dolgoročno ohranjanje in razvoj slovenske narodne skupnosti ter uresničevanje njenih pravic.

 

Slovesnost ob 40-letnici Centra avstrijskih narodnih skupnosti

 

Ministrica Suzana Lep Šimenko se je v nadaljevanju obiska udeležila slovesnosti ob 40-letnici delovanja Centra avstrijskih narodnih skupnosti, ki je potekala na Univerzi na Dunaju in je bila posvečena tudi 50-letnici sprejetja avstrijskega zakona o narodnih skupnostih.

 

Center, ki je nastal na pobudo slovenske narodne skupnosti, že štiri desetletja povezuje narodne skupnosti v Avstriji ter prispeva k ohranjanju njihovih jezikov, kultur, identitet in pravic. S svojim delovanjem spodbuja medsebojno sodelovanje, dialog in razumevanje ter krepi zavedanje o pomenu narodnih skupnosti kot dragocenega dela avstrijske družbe.

Ministrica Suzana Lep Šimenko je v slavnostnem nagovoru izpostavila pomen štirih desetletij delovanja Centra ter njegove vloge pri povezovanju in zastopanju narodnih skupnosti v Avstriji. Ob tem je poudarila pomen ohranjanja maternega jezika, kulture in narodne identitete ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki bogatita avstrijsko družbo in prispevata k njeni raznolikosti.

Slovesnost je bila tudi priložnost za pregled dosežkov štiridesetletnega delovanja Centra ter razmislek o pomenu nadaljnjega sodelovanja pri varstvu pravic narodnih skupnosti in zagotavljanju pogojev za njihov razvoj.

Obisk ministrice na Dunaju je znova poudaril pomen rednega dialoga med Slovenijo in Avstrijo ter skupnih prizadevanj za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in narodne identitete. Nadaljnje sodelovanje med državama ostaja ključnega pomena za ustvarjanje pogojev, v katerih bo slovenska narodna skupnost lahko ohranjala svojo identiteto, se razvijala in uspešno delovala tudi v prihodnje.

 

Vir (tekst in foto): USZS  

Prejšnja novica Tabuje o demenci odstirali s poučnim filmskim večerom
Naslednja novica Petra Radšel Zacharaki: Od Koroške do Aten
  • Nazaj na vrh