Nekrolog: dr. Risto Stojanovič (1943–2026)
Z globoko žalostjo smo se včeraj poslovili od dr. Rista Stojanoviča, nekdanjega direktorja Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije v Slovenj Gradcu, zgodovinarja, profesorja, raziskovalca in člana Zgodovinskega društva za Koroško. S svojo vizijo, strokovno širino in neomajno predanostjo poslanstvu je pomembno prispeval k razumevanju polpretekle zgodovine in kulturne dediščine koroške regije. Najtežje mejnike slovenske zgodovine, kakršni so dogodki druge svetovne vojne, še zlasti ob njenem koncu leta 1945, je znal približati ljudem spoštljivo, z jasnim strokovnim pogledom in raziskovalno natančnostjo.
/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/nekrolog.mp3?ver=-ChAOSkhjYbygp_eMT7e-A%3d%3d
Dr. Risto Stojanovič se je za vedno poslovil 6. januarja 2026, v 83. letu starosti. Rodil se je 14. avgusta 1943 v Leskovcu v Srbiji. Življenjska pot ga je preko šolanja in strokovne prakse pripeljala v Maribor. Po zaključku Pedagoške akademije, smer zgodovina in geografija, je kot učitelj na osnovni šoli v Vuzenici s predanostjo opravljal svoje pedagoško poslanstvo. Ob delu in družini je nadaljeval študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter ga uspešno zaključil, kar priča o njegovi vztrajnosti, širini in neomajni želji po znanju. Služenje vojaškega roka v elitni pehotni šoli za rezervne oficirje v Bileći je dodatno oblikovalo njegovo odgovornost in disciplino.
Med letoma 1974 in 1980 mu je bilo zaupano vodenje osnovne šole Franja Vrunča v Slovenj Gradcu, nato je poklicno pot nadaljeval kot zgodovinar in kustos v takratnem muzeju ljudske revolucije in načrtoval stalno muzejsko postavitev o narodnoosvobodilnem boju na Koroškem. Kot ravnatelj Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije je uresničil razvojno vizijo muzeja in postavil strokovne temelje regionalni ustanovi. Ob službi se je podal tudi na akademsko pot in leta 1982 magistriral z nalogo o ljudski oblasti na osvobojenih območjih Štajerske, leta 1990 pa uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo narodnoosvobodilnega gibanja na Koroškem in predaval na Pedagoški akademiji v Mariboru.
V življenju je sprejel različne izzive in naloge. Tako je tudi s 1. oktobrom 1986 zapustil kulturno ustanovo in odšel v Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Koroške, kjer je ostal do upokojitve. Upokojitev zanj ni pomenila umika, temveč novo poglavje. V tretjem življenjskem obdobju se je povsem posvetil raziskovanju novejše zgodovine Koroške – področju, ki mu je ostal zvest vse življenje. V ospredje je postavil raziskovanje dogodkov ob koncu druge svetovne vojne in znanstveno pozornost osredotočil na ključne dogodke narodnoosvobodilnega boja na Koroškem maja 1945. Poglobljeno je raziskoval Koroško v vrtincu dogodkov ob koncu druge svetovne vojne v Evropi, še zlasti vojaške spopade na Poljani v Mežiški dolini. Raziskoval je britansko-ameriško misijo na Koroškem leta 1944, ustanovitev Koroške grupe odredov in legendarne boje Vzhodnokoroškega odreda. V najbolj ustvarjalnem obdobju med letoma 2004 in 2018 je izdal večino samostojnih knjižnih del, v katerih je z natančnim in doslednim raziskovalnim delom pojasnil marsikatero nejasnost, dopolnil nekatere netočne in pomanjkljive podatke ter dodal nova spoznanja o partizanskih enotah, njihovih premikih in aktivnostih na območju Šaleške, Mislinjske, zgornje Dravske in Mežiške doline ter osvetlil njihovo delovanje tudi v širšem slovenskem prostoru in na Koroškem vse tja do Celovca.
Poleg samostojnih knjižnih izdaj je izsledke raziskovanja objavljal v Delu, Naših razgledih, Svobodni misli, Koroškem fužinarju, Koroškem vestniku, Zgodovinskem časopisu, Časopisu za zgodovino in narodopisje, v zborniku Med Peco in Pohorjem, Koroškem zborniku, Prispevkih za novejšo zgodovino - Ferencev zbornik, in drugod. Sodeloval je tudi na strokovnih simpozijih organiziranih ob obletnicah zaključnih bojev druge svetovne vojne na Koroškem.
Znanstveno raziskovalno delo dr. Rista Stojanoviča so podprle Skupnost borcev Lackovega odreda, Občinske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB na območju Koroške in v Velenju ter Območna združenja borcev za vrednote NOB v Mislinjski, Mežiški in Dravski dolini, ki so ob nekaterih drugih sponzorjih in donatorjih omogočila izid njegovih publikacij. Prav tako je ohranil stik s posameznimi muzeji, med njimi s Koroškim pokrajinskim muzejem v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem, Muzejem narodne osvoboditve Maribor, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Muzejem novejše zgodovine Celje in Muzejem Velenje.
Dragocene raziskave dr. Rista Stojanoviča so rezultat večletnega raziskovalnega in znanstvenega dela, s katerim je prispeval pomemben delež k ohranitvi zgodovinskega spomina na vojaške in partizanske operacije ob koncu druge svetovne vojne na Koroškem, pomembne tudi v zgodovini Republike Slovenije. Z izsledki je obogatil slovensko zgodovinopisje o drugi svetovni vojni in zgodovinski stroki dal svoj pečat. Pomemben je njegov doprinos k ohranjanju vrednot upora proti okupatorju in vrednot narodnoosvobodilnega boja.
Ob njegovem življenjskem jubileju smo mu v Zgodovinskem društvu za Koroško izrekli iskreno priznanje za izjemno raziskovalno natančnost, za prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina in za pečat, ki ga je vtisnil slovenskemu zgodovinopisju. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Vrunčevo priznanje Osnovne šole Franja Vrunča Slovenj Gradec; bronasti znak OF slovenskega naroda; zahvalo Zveze koroških partizanov v Avstriji za strokovno pomoč pri obnovi Peršmanove domačije in ureditvi spominske sobe koroških partizanov; listino Svobodi in miru Skupščine občine Ravne na Koroškem; red zaslug za narod s srebrno zvezdo Predsedstva SFRJ; zlato plaketo in listino Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in nagrado Mestne občine Slovenj Gradec, kar potrjuje njegov dragocen in izjemen prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina.
Slovo dr. Rista Stojanoviča ne pomeni le izgube odličnega strokovnjaka in zavzetega raziskovalca, temveč tudi osebe, s katero nas povezuje dolgoletno sodelovanje, prijateljstvo in skupno ustvarjanje. V naših mislih in srcih bo ostal trajen in iskren spomin na natančnega raziskovalca, iskrenega prijatelja in človeka, ki je s svojo skromnostjo, vztrajnostjo in predanostjo pustil neizbrisen pečat v stroki in širšem okolju, predvsem pa med najbližjimi in prijatelji.
Ob tej boleči izgubi izrekamo iskreno in globoko sočutje sinu Dušanu, vsem sorodnikom ter prijateljem. Risto je bil predan mož ženi Anici in skrben ter ljubeč oče sinu Dušanu, ki je bil njegov ponos in opora skozi življenje. Spoštovani Dušan, vezi med vama, očetova ljubezen, skrb ter ponos, ki ju je zmeraj izžareval, bodo ostali dragocen del njegove bogate življenjske zapuščine.
Naj nam bo v uteho misel, da je odšel mirno, obdan z ljubeznijo svojih najbližjih, in da je s svojo prisotnostjo pustil neizbrisen pečat v naših srcih.
Naj počiva v miru in spoštovanju vseh, ki so ga poznali. Slava njegovemu spominu.
Dr. Karla Oder (kustosinja, muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja in nekdanja predsednica Zgodovinskega društva za Koroško)