Pred poslanci nov predlog zakona o medijih
Danes bo v državnem zboru potekala prva obravnava predloga novega zakona o medijih, ki ga je vlada konec decembra poslala v parlamentarno razpravo. Predlog zakona prinaša pomembne spremembe na področju financiranja medijev, nadzora nad koncentracijami na medijskem trgu ter preglednosti lastništva in oglaševanja.
Finančna pomoč medijem in digitalizacija
Ena ključnih novosti zakona je širitev obstoječih mehanizmov finančne podpore medijem. Poleg prenovljenega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin sta predvideni dve novi shemi pomoči:
- Pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev, ki bo namenjena podpori časopisnim hišam pri prilagajanju digitalnim platformam,
- Pomoč digitalnim medijem, s katero bi država spodbujala razvoj in obstoj neodvisnih spletnih medijev.
S predlaganimi finančnimi ukrepi želi vlada izboljšati položaj medijev, ki se soočajo s finančnimi izzivi in potrebo po prilagoditvi novim tehnologijam.
Nadzor nad koncentracijo na medijskem trgu
Pomembna sprememba, ki jo prinaša zakon, je tudi jasnejša pravna podlaga za ocenjevanje lastniške koncentracije v medijskem prostoru. Po novem bo za to pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki bo spremljala morebitne prekomerne koncentracije in s tem preprečevala monopolizacijo trga. Cilj je zagotoviti pluralnost in raznolikost medijskih vsebin ter preprečiti pretirano vplivanje posameznih lastnikov na poročanje in uredniško politiko.
Večja transparentnost lastništva in oglaševanja
Nov zakon uvaja tudi strožja pravila glede preglednosti lastništva medijev in državnega oglaševanja. Mediji bodo morali jasno razkriti lastniške strukture, kar bo omogočilo boljši vpogled v njihovo neodvisnost. Prav tako zakon predvideva strožje regulacije pri državnem oglaševanju, da bi se preprečilo netransparentno financiranje in morebitni politični vplivi.
Označevanje umetne inteligence in razkritje interesov
V skladu s sodobnimi trendi zakon uvaja tudi obveznost označevanja vsebin, ki so bile ustvarjene ali urejene s pomočjo umetne inteligence. To bo pripomoglo k večji kredibilnosti novic in zmanjšalo tveganje širjenja dezinformacij. Prav tako bo obvezno razkritje morebitnih nasprotij interesov, ki bi lahko vplivala na poročanje medijev, kar bo prispevalo k celovitejši obveščenosti javnosti.
Korak k bolj uravnoteženemu medijskemu prostoru
Predlog zakona o medijih predstavlja pomemben korak k večji finančni stabilnosti medijev, večji preglednosti in varovanju neodvisnosti novinarstva. Ali bo zakon v tej obliki sprejet, bo odvisno od nadaljnje razprave v državnem zboru, kjer je pričakovati tudi razpravo o morebitnih izboljšavah in dodatnih zaščitnih mehanizmih. (Foto: Pixabay, Vir: STA)