Preksavec: Zaradi zavez do EU igramo poker s pitno vodo. In to proti volji ljudi!
Posvet v vetrni energiji v Državnem svetu RS
V organizaciji Komisije Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je odvil posvet Vetrna energija, prostor in okolje - čas za razmislek, katerega namen je bil prispevati k tehtnemu razmisleku o tem, ali so vetrne elektrarne v Sloveniji nujno in neobhodno potrebne za doseganje ciljev energetskega prehoda in podnebne nevtralnosti in, ali sedanje okoljske presoje, ob manku regulacij in odsotnosti državnega akcijskega programa, v katerem bodo določena potencialno prednostna območja za vetrne elektrarne, zadoščajo za sprejemljivost državnih prostorskih načrtov za vetrne elektrarne.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je uvodoma spomnil, da je prehod v nizkoogljično družbo eno ključnih vprašanj prihodnjega razvoja Slovenije. Izpostavil je pomen vključujočega dialoga pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ki mora temeljiti na strokovnosti, odgovornosti in spoštovanju lokalnih skupnosti. Obžaloval je odsotnost predstavnikov investitorjev in poudaril odprtost Državnega sveta RS za nadaljnje razprave z vsemi deležniki. Lotrič je opozoril, da Slovenija pri razvoju vetrne energije zaradi omejenega potenciala potrebuje premišljen, transparenten in družbeno usklajen pristop. Spomnil je na dobre prakse iz tujine, zlasti iz avstrijske Gradiščanske, kjer lokalna soudeležba, ekonomske koristi in pregledni postopki prispevajo k visoki družbeni sprejemljivosti energije iz OVE virov. Poudaril je tudi nujnost zakonodajnih nadgradenj, kot so strateški akcijski načrti in sistemske okoljske presoje, ki bi omogočali bolj predvidljive postopke in s tem večje zaupanje javnosti.
Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je spomnil, da Nacionalni energetski in podnebni načrt določa cilj, da do leta 2030 vsaj 27 % končne rabe energije predstavlja OVE, Direktiva EU/2023/2413 cilje zvišuje na 42,5 %. »Evropska komisija je priporočila zvišanje OVE v končni rabi energije za Slovenijo na 46 %. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS) določa, da proizvodnja energije temelji na obnovljivih in drugih nizkoogljičnih virih energije. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je pristopilo k izdelavi Prostorskega plana Slovenije, s katerim se želi konkretizirati usmeritve iz SPRS za ureditve, ki so v pristojnosti države in so pomembne za doseganje razvojnih ciljev države. Prav tako MNVP sofinancira pripravo regionalnih prostorskih planov,« je dejal in pojasnil, da se Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je pristojno za vodenje postopkov umeščanja OVE v prostor, z izzivi, ki spremljajo umeščanje, redno spopada.
Generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc je dejal, da so vetrne elektrarne za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev nujne. Pozdravil je vključujočo razpravo in ocenil, da je bil pri zasnovi posveta spregledan pomen globalnega segrevanja, saj je napovedan dvig temperature za Slovenijo precej višji od svetovnega povprečja. Koriščenje vseh OVE virov ob sočasnem opuščanju fosilnih goriv lahko pomembno prispeva k znižanju izpustov toplogrednih plinov in je strateškega pomena za Slovenijo, je dejal, in pojasnil, da je v direktivi o spodbujanju OVE določeno, da se, dokler ni dosežena podnebna nevtralnost, v postopku izdaje dovoljenj za načrtovanje, izgradnjo in obratovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, domneva, da so v prevladujočem javnem interesu ter služijo javnemu zdravju in varnosti.
Predstavnica Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn Felicita Medved je pojasnila, da je nacionalna energetska politika po mnenju združenja polna premalo premišljenih odločitev, da smo še daleč od kakršnekoli strategije ter da družbenega soglasja o naši energetski prihodnosti ni. »Določeni naravni viri so res obnovljivi in morda trajni, hkrati pa so številni posegi v prostor enosmerni in pogosto nepovratni. Zato je razprava o slovenski energetski oskrbi, strategiji umeščanja v prostor in okoljskih presojah nujna,« je poudarila.
Rafael Mihalič je spregovoril o tehničnih in strateških vidikih zanesljive oskrbe Evrope in Slovenije z električno energijo iz obnovljivih virov. Po njegovem mnenju cilj, da bi Evropska unija do 2050 postala podnebno nevtralna, ni dosegljiv. Opozoril je, da večji kot je delež OVE, bolj nestabilen je elektro-energetski sistem. »OVE brez hkratnega razvoja EES zmanjšuje stabilnost in povečuje verjetnost razpada EES.« Izrazil je upanje, da bodo investitorji plačali tudi razgradnjo, saj vprašanje razgradnje kril vetrnic, ki so strupen odpadek, ni razrešen.
Ana Cerk in Rudi Vončina iz Elektroinštituta Milana Vidmarja sta v predstavitvi strokovne podlage RES Slovenia – Segment: Vetrna energija, poudarila, da je za prehod v nizkoogljično družbo ključno sodelovanje med vsemi deležniki, saj gre za zahteven in večplasten proces. »Potrebni so skupno razumevanje prostora, odprtost za različne poglede in povezovanje strok. Šele timsko delo – ki temelji na zaupanju, spoštovanju in skupni odgovornosti – omogoča rešitve, ki so trajnostne, pravične in odgovorne,« sta poudarila.
Ferdinand Deželak iz Slovenskega društva za akustiko je ocenil, da problematiko vetrnih elektrarn spremljajo ponavljajoča se vprašanja, ki ostajajo brez odgovorov pristojnih. Naštel je škodljive učinke vetrnih elektrarn na okolje, kot so uničevanje pokrajine (posek gozdov), ogrožanje živalskih vrst, nerazgradljivi odpadki, poslabšan krajinski videz, razvrednotenje nepremičnin v bližini, slišen hrup in infrazvok, potencialna nevarnost odpadanja delov lopatic, požarna nevarnost, itd. Izpostavil je tudi slabost obstoječe zakonodaje, saj se za odločanje še vedno uporablja Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju iz leta 2018, za katero je Ustavno sodišče RS 6. 7. 2022 odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.
O vplivih delovanja vetrnih elektrarn za počutje in zdravje ljudi je spregovorila tudi Sonja Jeram iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Vetrne elektrarne povzročajo hrup, ki lahko vpliva na zdravje in počutje ljudi. Ta hrup ima posebne lastnosti. Zbrati moramo dovolj informacij, da lahko na podlagi teh podamo mnenje o vplivih na zdravje ljudi,« je opozorila.
Peter Kruljc je v prispevku Vetrne elektrarne in življenjska okolja kritično ocenil, da »državljanom Slovenije v lastni domovini, pod pretvezo javnega interesa, ki to v resnici ni, grozi uničenje življenjskega okolja, zdravja, vodnih virov, neokrnjene narave, pa tudi mnogih zavarovanih prostoživečih živali«. Po njegovem mnenju je razlog za vse to »nenasiten pohlep, brezbrižnost in brezmejna aroganca kapitala in prisklednikov, ki so državi pomembnejši od življenjskih interesov in volje lastnih državljanov«.
Tomaž Zorman je izpostavil vrednost narave, ki je tista, ki omogoča razogljičenje, hkrati pa predstavlja prostor za sprostitev. Spomnil je, da obstaja tudi ekonomika varstva narave in ocenil, da bodo do leta 2050 ob enakem ravnanju z naravo izgubljene ekosistemske usluge znašale 7 % BDP.
Samostojna pravna svetovalka Dominika Švarc Pipan je spregovorila o pravici javnosti do informiranja, sodelovanja in pravnih sredstev v postopkih umeščanja vetrnih elektrarn v prostor. Poudarila je, da je zakonodaja na področju umeščanja v prostor zapletena in obsežna, pri čemer državni uradniki ne lajšajo dostopa do informacij, pogosto pa se tudi investitorji ne trudijo ljudem pojasniti njihovih pravic v postopku. Poudarila je, da je zgodnje vključevanje javnosti (vključno z lokalno skupnostjo) ključnega pomena za zagotavljanje bolj transparentnega, vključujočega in pravičnega pristopa k umeščanju infrastrukture OVE. »Ko se ljudje začnejo posluževati sodnih postopkov, je projekt na mrtvi točki,« je opozorila.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je spomnil, da poleg energetske potrebujemo tudi prehransko suverenost. »Na KGZS poudarjamo, da lahko vetrne elektrarne v občutljivih gorskih, gozdnih in kmetijskih območjih povzročijo več škode kot koristi – zlasti če ogrožajo zemljišča za pridelavo hrane, biodiverziteto in kakovost življenja prebivalcev. Umeščanje vetrnih elektrarn mora biti rezultat širokega družbenega dogovora, strokovnih analiz in okoljske presoje. Ne sme temeljiti le na interesih investitorjev in ciljih energetske politike, temveč tudi na dolgoročni odgovornosti do narave, prebivalcev in prihodnjih generacij,« je dejal in opozoril, da so številni tehtni pomisleki tudi na področju agrofotovoltaike.
Župan Občine Ilirska Bistrica Gregor Kovačič je spomnil, da je bilo vodstvo občine septembra 2024 seznanjeno s pobudo za državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Pobuda se nanaša na vetrno polje, ki bi obsegalo devet vetrnih elektrarn po 7 MW, zgraditev dostopnih cest do posameznih vetrnic in postavitev povezovalnih 20 kilovoltnih (kV) elektroenergetskih podzemnih kablov. Občinski svet je sprejel zavezujoč sklep proti pobudi DNP. Kovačič je pojasnil, da je s projektom predviden poseg v območje neokrnjene narave, gre tudi za vodovarstveno območje ter da pobuda ni v skladu z razvojnim načrtom občine in bi ji omejila nadaljnji razvoj.
»Ne glede na zakonodajo si ne znam predstavljati, da v nekem okolju umeščamo nek objekt, ki mu celotno prebivalstvo iz tega okolja nasprotuje,« je dejal župan Občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar. Spomnil je, da je bila leta 2015 narejena študija Celovit pregled ustreznih območij za koriščenje vetrne energije in se vprašal, zakaj študija ni bila uporabljena. Ocenil je, da je bila narejena nepovratna škoda, saj je zaupanje ljudi težko pridobiti, izgubi pa se ga zelo hitro. Na prvo mesto bi morali postaviti prebivalce, ki si želijo biti slišani - ker temu ni bilo tako, se boji, da so projekti, povezani z vetrno energijo, v slepi ulici. »Upoštevanje prebivalcev in slišanosti naj se v bodoče upošteva v izogib pravnim in drugačnim zadregam,« je pozval.
Da Občina Dravograd že sedaj s HE Dravograd pomembno prispeva k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, v letu 2026 pa bo zgrajena tudi sončna elektrarna na degradiranem območju nekdanje komunalne deponije, ki bo zadostila za povprečno letno porabo vsaj 180 gospodinjstev, je spomnil župan Občine Dravograd Anton Preksavec. »Gradnja vetrnih elektrarn na območju vodonosnikov, ki napajajo javni vodovodni sistem ni sprejemljiva, saj je tveganje za onesnaženje le teh preveliko. Igranje pokra s pitno vodo na račun in v imenu nekih zavez napram Evropski uniji ter proti volji tam živečih ljudi za nas ni sprejemljiv,« je bil jasen.
Predstavnica Civilne iniciative NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici Tea Lubej je izpostavila, da zelenega prehoda ne ovirajo, da pa opozarjajo, da bi morali skrbneje ravnati z naravo ter da je bilo v primeru DPN Ojstrica po mnenju CI narejenih veliko nepravilnosti. Tekom postopka so opozarjali, da so vetrnice načrtovane preblizu domov, na vodovarstvenem in plazovitem območju ter na zemljiščih, kjer imajo prebivalci lastna vodna zajetja, pri čemer dostopa do drugega vodovodnega sistema nimajo. Pripombe javnosti so bile po besedah Lubej označene za nepomembne in nebistvene.
Zaključke posveta, ki sta ga vodila in povezovala državni svetnik in vodja Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič in predstavnica Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn Felicita Medved, bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, nato pa še plenum Državnega sveta RS. Potrjene zaključke bo nato Državni svet RS naslovil na pristojne institucije.
Vir: Državni svet RS