Senčni ministri za sončno oblast
Komentar Dejana Vodovnika
Nič novega! Šestintrideset let po oblikovanju prve vlade v senci v Sloveniji, smo zdaj dobili četrto! Novo pa je, da imamo prvo vlado v senci s tako imenovanega levega političnega pola. Njena osrednja vloga bo dokazovanje, da se da delati drugače in ne zgolj za izbrance, kot to, vsaj tako trdijo senčni ministri, počne zdajšnja sončna oblast.
/Portals/0/posnetki/vlada v senci.mp3?ver=PZ5CLVUwXXtRa_sD0ilALA%3d%3d
Da živimo čas, v katerem imamo onesnažen parlament, poteptano demokracijo, ko čutimo namerno razslojevanje in razdvajanje družbe in gledamo obraze, polne cinizma, več ni nobena novost. Dogaja se kadrovski blitzkrig, fronte so odprte na vseh področjih.
Leta 1990 – tik po prvih parlamentarnih volitvah - je bila oblikovana prva vlada v senci. Vodil jo je Emil Milan Pintar, njen namen je bil spremljati delo Demosove vlade Lojzeta Peterleta. Delovala je do osamosvojitvenega obdobja leta 1991. Potem je leta 1995 stranka SLS začela javno govoriti o oblikovanju svoje »vlade v senci«. Šlo je za širšo strokovno-politično ekipo, ki naj bi bila pripravljena prevzeti oblast. In potem mir pred senčnimi vladami. Do 2004, ko je strokovni svet SDS deloval kot nekakšna »senčna« ekipa.
In zdaj spet. Poleg sončnega kralja, Janeza Janše, imamo tako še senčnega – Roberta Goloba.
Vendar pa med poznavalci in analitiki političnega dogajanja pri nas, že nekaj časa kroži teorija o skrivni vladi, ki naj bi dejansko upravljala državo. Zanjo sicer ni kakih konkretnih dokazov, vendar dobro obveščeni znajo o tem veliko povedati.
Ta »skriti svet brez imen«, odtujeni center moči, vsak dan obrača milijarde našega denarja. Ta pa, kot vemo, ne smrdi niti sončni niti senčni politični opciji.
Ena največjih skrivnosti svetovne politike je, da je najmočnejša oblast tista, ki je ne vidiš. Zato teorija o skrivni vladi v naši mili nam podalpski deželici morda res ni iz trte izvita. Tako kot tudi ne dejstvo, da je vseeno, ali si na soncu ali v senci, saj je pravzaprav skriti svet brez imen tisti, ki nam kroji življenje.
Komentar je stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva.
Naslovna fotografija: Svoboda