Pandemija COVID-19 v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi je močno prizadela gospodarsko aktivnost v letu 2020, vpliv pa je občuten tudi v prvem letošnjem četrtletju. Strogi ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so lani na globalni ravni in v Sloveniji povzročili močan padec gospodarske aktivnosti, ki je bil najizrazitejši v drugem četrtletju zaradi zaustavitve poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežene aktivnosti industrije in ostalih storitvenih dejavnosti. Pomladanska napoved gospodarskih gibanj za letos predvideva 4,6-odstotno rast BDP, podobna bo tudi v prihodnjem letu, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. V evrskem območju bo gospodarska aktivnost letos okrevala, v tem letu se bo postopno povečalo tudi število delovno aktivnih oseb, pravi direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice, Aleksandra Gradišnik:« Povpraševanje po zaposlenih se pričakuje v gradbeništvu, turizmu, zdravstvenem varstvu, na Koroškem tudi v kapitalsko intenzivnejših predelovalnih dejavnostih«.  Gospodarstvo Koroške, kljub zahtevnim razmeram, ostaja v relativno dobri kondiciji, kar izhaja predvsem iz strukture gospodarskih dejavnosti v regiji. Nosilke razvoja so predelovalne dejavnosti, smo izrazito izvozno naravnana industrijska regija, kjer se je prav zaradi značaja gospodarstva v teh kriznih razmerah uspelo ohraniti in nadaljevati z aktivnostmi. Slednja se kaže na trgu dela, kjer dobra polovica prebivalcev regije dela v gospodarstvu. Brezposelnost pa s cca 2500 osebami ostaja pod slovenskim povprečjem in je bila v letošnjem februarjem za 2.2 % nižja kot pred enim letom. Če se osredotočimo na predelovalne dejavnosti, ki v poslovanju regije predstavljajo primat, je dejstvo, da so podjetja z nadaljevanjem proizvodnje in pa z ohranjanjem dobavno prodajnih verig uspela premostiti zahtevne pogoje poslovanja. Večina teh družb, ki so se uspela obdržati, predvsem na tujih trgih, so ohranila delovna mesta, nekatera so tudi dodatno zaposlovala in v času izrednih razmer   delo pospešeno nadaljujejo tudi v gradbeništvu in na sektorju informacijskih tehnologij. Seveda pa ne smemo prezreti segmentov storitvenega gospodarstva, skupaj s turizmom, gostinstvom in trgovino na drobno, kjer zaradi omejitvenih ukrepov poslujejo v bistveno drugačnih okoliščinah. Posledice slednjih sicer blažijo različne oblike interventnih pomoči, ki v tem trenutku pomagajo ustvarjati rešitve za preživetje. Perspektive okrevanja pa se bodo pokazale šele ob izhodu iz izrednih razmer, še doda direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice, Aleksandra Gradišnik.