Svetovni dan zdravja letos poteka pod geslom Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet. Posvečen je temi - kako svet po krizi zaradi pandemije covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja. Vrniti pa tako, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
NIJZ se je pri pripravi tretje publikacije o neenakostih v zdravju, ki bo izšla letos junija, povezal z več nacionalnimi inštituti, kar prinaša širše razumevanje neenakosti v zdravju in blagostanju tudi skozi prizmo političnih ukrepov, ki neenakosti lahko ustvarjajo.
Podatki SI-PANDA raziskave kažejo, da se je ekonomski položaj v zadnjih treh mesecih pred raziskavo v povprečju poslabšal približno 30 % prebivalcem Slovenije, od tega 15 % starejšim od 65 let in kar za 43 % tistim od 18. do 25 leta starosti. Najslabše pa svojo finančno situacijo zaznavajo samozaposleni in brezposelni. Gre za mlade ljudi, mlade družine, tudi zato se je na zaznano novo ranljivost populacije mladih odraslih treba čim prej odzvati.
Podatki tudi kažejo, da so se stroški za prehrano bolj povečali v skupinah prebivalcev do 50 let, kjer to velja za skoraj polovico anketiranih. V večjem deležu so se povečali stroški za hrano tudi tistim, ki živijo z otroki, mlajšimi od 18 let v primerjavi s tistimi, ki v gospodinjstvu nimajo otrok. Nekatere šole ukrepajo tako, da so ohranile delovanje šolskih kuhinj za otroke, ki imajo subvencionirano prehrano.
Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je vstopna točka v proces bolj intenzivnega posvečanja tematikam neenakosti v zdravju in socialnim neenakostim. Namen raziskav je zbrati in spremljati podatke o neenakostih v zdravju, ki so osnova za prepoznavanje ranljivosti med prebivalci, pa vendar si prizadevajo tudi, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. Čim več naj bi jih upoštevali politični odločevalci, ki lahko vplivajo na bolj pravične izide zdravja in blaginje pri posameznih skupinah prebivalcev.
Kaj lahko storimo sami – obiskujmo preventivne programe, izvajajte individualne športne aktivnosti, ki pomembno vplivajo na odpornost, zmanjševanje stresa in kakovost življenja.
Zdravniške organizacije pa pozivajo k boljšim življenjskim in delovnim pogojem ter dovolj kadra, da bodo lahko zagotavljale kakovostne zdravstvene storitve za vse, zato je dan zdravja postavil v središče neenak dostop do zdravja, ki ga je epidemija covida 19 še posebej razkrila.
( IF )