Ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo, prehransko varnost, globalno odpravo lakote, za varstvo okolja in biotsko raznovrstnost je vodilo današnjega petega svetovnega dneva čebel, ki ga je decembra 2017 na pobudo Slovenije razglasila Organizacija združenih narodov. Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Čebelarstvo je močno zasidrano tudi na Koroškem, kjer pa so bile lani razmere za čebele vse prej kot ugodne. Kot pravi predsednik Čebelarskega društva Dravograd, Miran Kadiš, se letos po prvih ugotovitvah obeta dobra letina. Tudi do dva kilograma na dan na panj naberejo čebele. Če bo šlo vse po načrtih, bodo koroški čebelarji prvo bero medu točili že konec maja.Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države. Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.