06.11.2019
Tudi zaposleni v nujni medicinski pomoči bodo dobili psihološko oporo

Narava dela v nujni medicinski pomoči je izrazito stresna in sodi med najbolj obremenjujoča dela v zdravstvu. Celovita psihosocialna pomoč zaposlenim v reševalnih službah po travmatičnih dogodkih v Sloveniji ni sistematično urejena, niti ni razvitega programa, ki bi zmanjševal negativne učinke psihosocialnega stresa, ki ga doživljajo pri opravljanju svojega dela. Pripadniki gasilcev, policije in vojske imajo že vrsto let urejen celovit sistem psihosocialne pomoči, zdravstveni delavci v NMP, ki prav tako spadajo v rizično skupino poklicev glede psihosocialnih obremenitev, pa so še vedno odvisni od iznajdljivosti in pripravljenosti delodajalcev, ki ponudijo pomoč. Zdravstveno reševalni center Koroške je s pilotnim projektom »Nisi sam«, uspešno kandidiral na Javnem razpisu Ministrstva za zdravje za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja in na nacionalni ravni izobrazil 25 zaupnikov, štiri tudi na Koroškem, ki bodo nudili oporo zaposlenim po travmatskih izkušnjah. Marijana Kašnik, direktorica ZRCK je povedala, da so ugotavljali dejavnike tveganja in varovanja, kako se odzivajo v stiskah in kako se nanje odzivajo ter iščejo pomoč. S tem so prišli tudi do načina, kako postaviti prioritete, kako stiske omiliti in rešiti. Nacionalna raziskava, ki je bila potrebna za uresničitev projekta, je pokazala, da 97% zaposlenih v nujni medicinski pomoči rado opravlja svoje delo, 77% svoje delo ocenjuje ocenjuje kot zelo stresno, kar 41% jih je v svoji karieri že doživelo akutno 20% pa posttravmatsko stresno motnjo. Kot najhujše travmatične dogodke pri delu opisujejo smrt otroka ali svojcev, večje nesreče in občutek neznanja. Le 44% meni, da tisti, ki poiščejo pomoč zaradi duševne stiske, zaradi tega NE bi bil stigmatiziran.

KV