V tem tednu so na sedežu Dravskih elektrarn Maribor predstavili namere po izgradnji treh vetrnih polj in približevanju zahtevi energetskega zakona, da v roku dveh let Slovenija 25 odstotkov energije zagotovi iz obnovljivih virov.  Dravske elektrarne Maribor, ki z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami, proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije, v skladu s poslanstvom in vizijo načrtujejo tudi koriščenje energije vetra za proizvodnjo električne energije. Na osnovi opravljenih meritev so se na področju severovzhodne Slovenije pokazala tri, vetrovno primerna področja, in sicer območje Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec. Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, kar pomeni, da bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Avstrijci nameravajo na grebenu, ki je od načrtovanega vetrnega polja Ojstrica oddaljeno zgolj 500 metrov zračne linije, postaviti 13 vetrnic. Kot pravijo na Dravskih elektrarnah, so severni sosedje bliže realizaciji tudi zato, ker so prebivalci veliko bolj osveščeni, pri umeščanju vetrnic v prostor in vplivnem pasu pa poteka tudi meddržavno sodelovanje. Dravske elektrarne nameravajo pri postavljanju vetrnic, za dovoz velikih delov, koristiti tudi avstrijske dovozne poti, kot pravijo, pa bodo tudi obstoječe dovozne poti iz Dravograda primerno uredili, saj bo gradnja in v nadaljevanju vzdrževanje, potekalo prav z dostopom iz Dravograda. Čaka pa jih tudi še veliko usklajevanj s prebivalci. Razvoj tehnologije na tem področju skokovito napreduje, pravijo v Dem, kjer se zavedajo, da bo trenutno dostopna tehnologija čez štiri leta, ko bodo morda že vzpostavljeni pogoji za gradnjo vseh načrtovanih vetrnih polj, že zastarela, na voljo pa nova, boljša. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je bistvenega pomena, tega se v Dravskih elektrarnah zavedajo. Lokalna skupnost, pravi Marjana Cigala, županja občine Dravograd, si obeta družbeno odgovornost podjetja, med drugim si želijo, da bi Dravske elektrarne zagotavljale gretje vode za načrtovan bazen v dvorani Špic D, ki bi ga radi zgradili.  Civilna iniciativa še vedno nasprotuje gradnji, podali so tudi pripombe in predloge na aktualen DPN, hkrati pa bodo v prihodnje sklicali strokovnjake iz tega področja in poskušali prebivalce prepričat, kako nevarne za okolje in zdravju škodljive so vetrne elektrarne. Prav tako si želijo, da bi na njihovo stran stopila tudi lokalna skupnsot. Trije potencialni vetrni parki bi skupaj šteli trinajst vetrnih agregatov, skupne moči do 46 MW in skupne letne proizvodnje 122 GWh, kar predstavlja približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji. Za primerjavo, samo v letu 2018 je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi stavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna.

KV