V preteklih letih so koroške gozdove prizadele številne ujme, katerim je sledila gradacija smrekovega lubadarja. Nenačrtovano, zaradi odstranjevanja podrtega, polomljenega in od lubadarja napadenega drevja, je bilo potrebno posekati več kot pol drugi milijon kubičnih metrov dreves, kar je skoraj 80% vseh izvedenih sečenj.. Posledice so vidne na več kot 50% površine gozdov. Skoraj 10.000ha je površin, kjer je bil prirastni potencial zmanjšan za več kot 20%. To so tako imenovana sanacijska območja, kjer je možno koristiti sredstva iz Programa razvoja podeželja. Največ poškodovanih gozdov je v občini Dravograd, v zgornji Mežiški dolini, predvsem v občini Črna na Koroškem in na območju Plešivca v Mestni občini Slovenj Gradec.Eden od temeljev gozdarske stroke je sonaravno gospodarjenje z gozdovi. To pomeni, da gozdove obnavljamo po naravni poti, s pomlajevanjem dreves, ki so lokalno prisotna. Z gojitvenimi ukrepi le usmerjamo razvoj gozdov, tako da dosežemo zastavljene cilje gospodarjenja. Tudi večina površin, ki so bile poškodovane zaradi naravnih ujm in gradacije podlubnikov, bo obnovljena po naravni poti. Naravi pomagamo z različnimi ukrepi, da lažje pride do nasemenitve in mladega gozda. V drevesnici vzgojena drevesa sadimo samo tam, kjer je naravna obnova ogrožena ali če želimo vnesti drevesne vrste, ki se po naravni poti ne pojavijo.Sredstva za sanacijo od ujm in zaradi gradacije lubadarja poškodovanih gozdov so zagotovljena v Programu razvoja podeželja. Koliko sredstev je namenjenih za obnovo koroških gozdov pojasnjuje vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove, Branislav Gradišnik: "V lanskem letu je bilo v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Slovenj Gradcu za sanacijo gozdov porabljenih nekaj več kot 60.000€. V programu dela območne enote je za izvedbo del v letu 2020 predvidena poraba 550.000€ (za sofinanciranje del 184.000€ in za financiranje materialov 367.000€). Večina načrtovanih ukrepov je bila že izvedenih, tako da so porabljena že skoraj vsa sredstva. Na večjih površinah, nekaj manj kot 200ha, so bili izvedeni ukrepi za spodbujanje naravnega pomlajevanja. Največji obseg sadnje je bil izveden na območjih, ki so bila najbolj prizadeta zaradi naravnih ujm in gradacije podlubnikov. Skoraj 30ha površin je bilo zasajenih na območju Dravograda, 15ha na območju Črne na Koroškem in 10ha na območju Slovenj Gradca. Skupno je bilo posajenih več kot 156.000 sadik gozdnega drevja, 30% je bilo posajenih sadik smreke, 20% je bilo sadik macesna in bora, ostalo pa so bili listavci, predvsem bukev in gorski javor. Z vnosom različnih drevesnih vrst izboljšujemo pestrost in stabilnost gozdov in skrbimo za povečanje njihove biotske raznovrstnosti. Vse posajene sadike so bile tudi ustrezno zaščitene. Zavod za gozdove Slovenije pripravlja Območni načrt v katerem bo določena strategija gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo do leta 2030."