Nepalčanka na Prevaljah: "Tukaj mi je res lepo"

Med priseljenci na Koroškem smo nedavno obiskali Nepalčanko Dormajo Tapa, ki je kot negovalka zaposlena v Domu starejših na Fari Prevalje. Z njo se je pogovarjal Uroš Kotnik.

/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/priseljenka.mp3?ver=2cSkT45ZzQN42NbzuR4zrg%3d%3d

Tukaj sem šest mesecev. Od prvega dne naprej sem se počutila zelo dobro sprejeto – tako s strani stanovalcev, sodelavcev kot tudi sosedov. Vsi so prijazni, dobrosrčni in vedno pripravljeni pomagati. Veliko mojih prijateljev, ki delajo v drugih evropskih ali azijskih državah, se sooča z velikimi težavami, predvsem z jezikom. Tukaj pa ljudje, tudi če nas ne razumejo, poskušajo komunicirati s kretnjami ali govorijo počasneje. Res se trudijo, da bi nas razumeli, in to zelo pomaga. Počutim se zelo sprejeto in tukaj mi je res lepo.

Ste imeli težave pri vključevanju ali ste bili deležni podpore?

Glavna težava je jezik. A ljudje so tukaj zelo potrpežljivi, prijazni in vedno pripravljeni večkrat ponoviti, ne da bi se jezili. Ko skrbimo za starejše in ne razumemo takoj, kaj potrebujejo, govorijo počasneje ali ponovijo prošnjo. To nam zelo pomaga pri učenju in prilagajanju.

Ste dobili pomoč pri učenju slovenskega jezika?

Da, seveda. Naša direktorica Helena nam omogoča spletne in tudi fizične tečaje slovenščine. Zaradi teh tečajev se zdi, kot da smo se v šestih mesecih naučili toliko kot sicer v enem letu. Naši mentorji so zelo podporni in hvaležna sem za to. Res mi je všeč življenje v Sloveniji.

Kako pa naprej; želite ostati dolgoročno ali se vrniti domov – in zakaj?

O tem še razmišljam. Zelo pogrešam svoj dom in družino. Moj prvi načrt je bil, da bi ostala tukaj dlje časa, in še vedno razmišljam v to smer, ker mi je tukaj lepo in so ljudje zelo prijazni. Če bo mogoče, bi čez štiri do pet let rada pripeljala tudi svojo družino. Zato mislim, da bi lahko ostala tukaj dolgoročno.