Revščina je zarezala tudi v družine zaposlenih staršev

Komentar Dejana Vodovnika

Vitez, sir Bob Geldof je najbrž eden politično najbolj vplivnih glasbenikov v zgodovini glasbe in znan tudi po svojih dobrodelnih projektih. Milijarde ljudi so spremljale koncerte, ki jih je pripravljal, da je zbiral pomoč za revne. Ena od njegovih odmevnih izjav pravi; da je »pravzaprav hudo absurdno, da ljudje umirajo zaradi pomanjkanja v tem svetu presežkov.« 

Misel ne velja zgolj za Afriko, Latinsko Ameriko, Azijo …  Še kako velja tudi za - Slovenijo.

Revščina je zarezala v življenja slovenskih družin, v katerih so starši redno zaposleni, a so stroški visoki, plača pa tako nizka, da so se znašli na robu. Prvič morajo – pa čeprav z občutkom sramu – zaprositi za pomoč dobrodelnih organizacij ali centrov za socialno delo, pri katerih že opažajo porast prošenj in opozarjajo, da najhujše šele prihaja.

/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/komentar_9.mp3?ver=l61dAG0lzjAjBLY37wFUhg%3d%3d

Podatka, da pod pragom revščine danes živi že dobrih 251.000 prebivalcev Slovenije, četrt milijona Slovencev torej, ter da se v mili nam domoljubni Sloveniji povečuje tudi energetska revščina, sta skrb vzbujajoča. Takisto so skrb vzbujajoče tudi prevozna revščina, ki je še zlasti značilna za Koroško in tudi stanovanjska prikrajšanost in dostop do osnovnih storitev.

Na drugi strani se število prodanih super luksuznih avtomobilov povečuje, najsodobnejši telefoni molijo iz zadnjih žepov kavbojk in žepov modnih poslovnih suknjičev … Celo število referendumov nenormalno raste, in naši politični bogovi kaj kmalu napovedujejo še enega.

Naj parafraziram prijatelja, žal pokojnega šefa skupine Bombe, Saše Boleta, ki je pred časom prepeval, da je »srečen na svoj žalosten način.«; dandanes lahko jaz, Vi, mi v en glas zapojemo, da smo »bogati na svoj reven način.« Revni bogataši, pač!