Zdrave oči – kako lahko zanje poskrbimo vsak dan?

Oči nam omogočajo, da opazujemo svet okoli sebe, vidimo svoje bližnje, beremo, delamo in se zazremo v daljavo. Kljub temu na njihovo zdravje pogosto pomislimo šele takrat, ko se pojavijo težave. Ob letošnjem 22. dnevu slovenskih lekarn je zato pravi čas, da nekaj več pozornosti namenimo tudi zdravju naših oči.

Vnetja oči – kako jih prepoznamo?

Med najpogostejšimi težavami, predvsem pri otrocih, so različna vnetja oči. Najpogosteje se srečujemo z bakterijskim, virusnim in alergijskim vnetjem. Čeprav imajo nekatere značilne znake, jih včasih med seboj ni mogoče zanesljivo ločiti.

• Bakterijsko vnetje se pogosto začne na enem očesu in se lahko razširi na drugega. Zanj so značilni zlepljene veke, gost rumenozelen izcedek, rdečina ter draženje očesa. Okužba običajno izzveni sama v enem do dveh tednih, pri hujših oblikah pa je potrebno zdravljenje z antibiotičnimi kapljicami ali mazilom.

• Pri virusnem vnetju je izcedek praviloma bister in voden, prisotno je močno solzenje, oko pa je rdeče. Pogosto se pojavi skupaj z virusno okužbo zgornjih dihal, lahko pa so povečane tudi bezgavke za ušesi. Specifičnega zdravljenja običajno ni, pomembno pa je, da preprečujemo širjenje okužbe.

• Alergijsko vnetje se praviloma pojavi na obeh očesih. Oči so rdeče in se solzijo, najbolj značilen simptom pa je izrazito srbenje. Vnetje ni nalezljivo, povzročijo pa ga lahko sezonski alergeni, kot so pelodi trav in dreves, ali celoletni alergeni, na primer pršice, prah in živalske dlake.

Kaj lahko naredimo sami?

Ne glede na vzrok lahko pri blažjih težavah oči izpiramo s fiziološko raztopino ali uporabimo umetne solze brez konzervansov. Ob oteklini pomagajo hladni obkladki, za lažje odstranjevanje zasušenega, predvsem gnojnega izcedka pa lahko uporabimo mlačne obkladke.

Pri okužbah oči je zelo pomembna higiena rok, saj se bakterijske in virusne okužbe hitro širijo z dotikanjem oči. Vedno uporabljamo svojo brisačo oziroma robčke za enkratno uporabo. Med vnetjem se odsvetujeta uporaba ličil za oči in kontaktnih leč. Če kontaktne leče vendarle uporabljamo, jih je treba pred uporabo očesnih kapljic ali mazila odstraniti. Ponovno jih lahko vstavimo šele po vsaj 20 minutah.

Suhe oči – vse pogostejša težava

Sindrom suhega očesa je ena izmed očesnih težav, ki se pojavlja vse pogosteje. Eden pomembnih dejavnikov tveganja je dolgotrajno delo pred zasloni, k težavam pa prispevajo tudi nizka vlažnost zraka, ogrevanje prostorov, onesnažen zrak in uporaba kontaktnih leč. Pojavnost suhih oči se povečuje tudi s starostjo, predvsem po 40. letu.

Znaki suhih oči so lahko zelo različni. Najpogosteje se pojavijo pekoč ali dražeč občutek, občutek peska v očeh, utrujenost oči in zamegljen vid, včasih tudi bolečina. Značilno je, da se težave čez dan stopnjujejo. Zanimivo je, da je lahko tudi prekomerno solzenje znak suhih oči. Ko je površina očesa izsušena, se oko pred izsušitvijo poskuša zaščititi z refleksnim povečanim izločanjem solz. To sicer začasno omili občutek suhosti, ne odpravi pa njegovega vzroka.

Kako lahko preprečimo suhe oči?

Pri blažjih težavah lahko pomagajo umetne solze, ki posnemajo naravni solzni film. Na voljo so v obliki kapljic, gelov in mazil, izbira pa je odvisna predvsem od izraženosti težav. Pomembno je tudi okolje, v katerem preživimo veliko časa. Priporočljiva relativna vlažnost zraka v prostoru je okoli 40–60 %. Pri delu z zasloni lahko uporabimo pravilo 20-20-2: vsakih 20 minut pogledamo stran od zaslona in vsaj 20 sekund gledamo v daljavo, približno 20 metrov stran. Poleg tega je priporočljivo, da smo vsaj 2 uri dnevno na prostem in dnevni svetlobi.

Oglasno sporočilo Koroške lekarne