10. oktobra je Svetovni dan duševnega zdravja, ki je sestavni in ključen del zdravja posameznika.  Dobro duševno zdravje daje posamezniku možnost uresničevanja svojih kognitivnih in čustvenih zmožnosti, omogoča uspešnost v zasebnem, poklicnem in družbenem življenju ter je vir blaginje. Slabo duševno zdravje je povezano z  nezdravim načinom življenja, s slabim telesnim zdravjem, s hitrimi družbenimi spremembami, s stresnimi delovnimi razmerami, z diskriminacijo, s socialno izključenostjo in s kršitvami človekovih pravic. Tudi sedanje izredne razmere zaradi pandemije Covid-19 kažejo na pomembno vlogo duševnega zdravja na vseh področjih človekovega delovanja. 

Magister Bogdan Dobnik, predsednik Združenja za kakovost življenja Ozara je za naš radio povedal, da je epidemija vplivala na vsa področja našega delovanja.  Negativnost, črnogledost, negotovost, socialni umik in razdvojenost so stvari, ki negativno vplivajo na duševno zdravje, je poudaril. Pa ob tem tudi to, da so bili malce pozitivno presenečeni, da se posledice epidemije niso odrazile v takšnem smislu, kot so jih pričakovali. Otroci, mladostniki in starostniki so v tej epidemiji utrpeli največ posledic in težav. Razmišlajali so tudi, da bo epidemija negativno vplivala na rast števila samomorov, pa se vendarle to ni zgodilo. Kot je poudaril Dobnik, je epidemija povzročila pri nekaterih ciljnih skupinah dodatne težave, pri drugih pa dosti manj. Pri tem je izpostavil, da so bile osebe z dolgotrajnejšimi duševnimi težavami bolj prikrajšane v tem obdobju , saj je bil onemogočen dostop do zdravstvenih storitev, delovali so samo programi ob napotitvi nujno ali zelo nujno, zato so občutili še dodatne stiske. Medtem, ko so osebe z duševnimi težavami že tako in tako z nizkimi dohodki, nimajo dovolj denarja in zato ne hodijo v restavracije, v gledališa in na potovanja, le - tega niso pogrešale, je pa to vplivalo na vse druge, ki tega nismo vajeni in nas je vse skupaj presenetilo ter postavilo pred nove izzive.

Kar 75% do 95% ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje. Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje.

IF