Koroški župani podpirajo ustanavljanje pokrajin, a zahtevajo, da se v osnutkih pokrajin ohrani samostojna Koroška regija. To je sklep izredne seje Sveta koroške regije, ki jo je predsedujoči regiji, župan občine Vuzenica sklical potem, ko je na strokovnem posvetu v Državnem svetu strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Boštjana Brezovnika predstavila model z 10. pokrajinami s statusom Mestnih občin s skupno Koroško – Šaleško pokrajino. To se je zgodilo prvič in med Korošci dvignilo veliko prahu.

Koordinator strokovne komisije dr. Boštjan Brezovnik je na izredni seji sveta regije pojasnil koncept, ki poudarja kriterij za pokrajine med 100 in 200 tisoč prebivalci in upošteva demografska gibanja ter se osredotoča na projekcijo upravne in fiskalne decentralizacije, torej razvoja večjih gospodarsko upravnih središč. Med razlogi, zakaj Koroška po tem modelu ni samostojna pokrajina, je dr. Brezovnik povedal, da Koroška pokrajina s toliko manj prebivalci ne bi bila sposobna dosegati razvoj znotraj pokrajine. Prebivalstvo upada, veliko je migracij pri Celjskemu središču in v Avstrijo.

Razlogov, da je Koroška tako zastala v razvoju, s Pomursko regijo je v Sloveniji najbolj degradirana, pa so tudi v dosedanji centralizaciji, slabljenju regije z odvzemom institucij, zaradi slabe cestne povezave, kar posledično slabi tudi gospodarski razvoj. Ob naštevanju številnih argumentov, ki so jih izpostavili koroški župani, zakaj Koroška mora biti samostojna pokrajina, so njena geografska in etnološka zaokroženost s tremi dolinami, ki deluje kot samostojna statistična regija z lastnim razvojnim programom in vsebije ključne elemente bodoče pokrajine, vključno z regijskimi institucijami. Korošci smo prepoznavni v tem prostoru s svojo identiteto in narečjem , zgodovinsko pa predstavljamo zibelko slovenstva. Kajti, so dejali župani, če Koroška ne bo dobila priložnosti za razvoj, se ne bo mogla razvijati. Glede na zgodovinske temelje Koroške in koroško identiteto je tudi dr. Brezovnik ocenil, da je to potrebno upoštevati pri nastanku pokrajine. Pojasnil je še, da se bo postopek, ki še ni v vladni obravnavi, nadaljeval v več fazah in da se bodo župani konkretneje vključili v razpravo pri pristojnostih in nalogah pokrajine, pa tudi financiranju, kar bi pokrajini omogočalo razvoj. Poudaril je še, da se je sedaj stroka poenotila, pa tudi občine, razen Korošcev nimajo pripomb. Dejal je še, da bodo v veliki meri upoštevali predlog pokrajinske zakonodaje iz leta 2008, ki je bila dobro pripravljena z vsemi elementi, ki jo Koroška pokrajina potrebuje, a je zakon tedaj zastal. Pri nadaljnjih postopkih ga velja upoštevati, so se strinjali.

IF