Že prejšnji teden je GZS predsedniku vlade in pristojnim ministrom poslala poziv k ukrepanju z obrazložitvijo posledic hitrega in visokega dviga cen energentov na gospodarstvo, z naborom predlogov kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov, ki bi jih morala država nemudoma izvesti. Na odgovor pristojnih ministrstev GZS še čaka. Med kratkoročnimi predlogi je tako GZS z Energetsko zbornico Slovenije predlagala usklajene ukrepe: začasno znižanje prispevkov za URE in OVE, znižanje trošarine ter morebitni časovno omejen poseg v same cene električne energije, ki se oblikujejo na borzi, vendar pa obstaja manevrski prostor za pogajanja med trgovci in dobavitelji. Kaj visoka cena energentov pomeni za koroško gospodarstvo pojasnjuje direktorica Koroške gospodarske zbornice, Katja Pokeržnik: » Predvsem morajo naša proizvodna podjetja skrbno spremljati trende, se prilagajati danim razmeram. Najbolj so zaskrbljeni v skupini SIJ, predvsem zaradi napovedanega povišanja prispevka za učinkovito rabo energije, kjer se predvideva velika finančna obremenitev. Tudi za druga večja koroška podjetja predelovalne industrije strošek povišanja pomeni nekje do 10 odstotkov. Cene elektrike in zemeljskega plina predstavljajo pomemben delež proizvodnje, ki se bo prihodnje leto odražal v višjih prodajnih cenah. Določena naša podjetja imajo energente terminsko zakupljene, tako na krajši rok povišanja cen ne čutijo tako močno. V prihodnjih zakupih pa bo situacija bolj realna in bo šele prihodnje leto vidno, kako močno je povišanje cen energentov poseglo v naša podjetja predelovalne industrije.« GZS poziva Vlado RS, da nemudoma sprejme Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katere se slovenska energetsko intenzivna industrija zavzema že 8 let. Poleg tega predlagajo oblikovanje posebne sheme za pomoč najbolj prizadetim podjetjem iz vseh sektorjev, ki se soočajo z izjemnim dvigom stroškov energentov v deležu njihove prodaje.