Mesec dni po poplavah je večja količina mulja še vedno odložena na začasnih lokacijah na prizadetih območjih, je po delovnem obisku sporočila Delovna skupina za obnovo po poplavah. Na 21 merilnih mestih so pristojne službe odvzele vzorce mulja in tal pod sedimentom, rezultatov zaenkrat še ni.
NIJZ pa je medtem pripravil priporočila za ustrezno ravnanje z odpadnim muljem ter onesnaženo zemljo in vodo.
Delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah je pozvala Agencijo za okolje, občine, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo čim hitreje posredujejo podatke, na podlagi katerih bodo lahko oblikovali rešitve za upravljanje odpadnega mulja. Kot so zapisali, bodo območja z onesnaženim muljem obravnavali od primera do primera in nato določili namembnost območja. Trenutno čakajo tudi še na rezultate analize iz 21 merilnih krajev, kjer so odvzeli vzorce mulja in tal pod sedimentom na poplavljenih območjih. Ko bodo rezultati znani, jih bodo predstavili javnosti.
NIJZ je ob tem prebivalcem in prebivalkam zgornje Mežiške doline svetoval, naj pri ravnanju z odpadnim muljem upoštevajo naslednja priporočila: Pri rokovanju z muljem se uporablja osebna varovalna oprema (zaščitne rokavice, škornji, plašč itd.), mulj je treba odložiti na pravilen način, na mesta, kjer se zbirajo odpadki, pri čemer bodo za mulj poskrbele pristojne službe. Še posebej je treba paziti in preprečiti, da bi se z muljem igrali otroci. Otroci so manj kritični glede osebne higiene, zato moramo toliko večjo pozornost temu namenjati odrasli. Otrokom naj pogosto umivajo roke, posebno po opravilih in igranju v naravi, ob prihodu v bivalno okolje, pred hranjenjem in pred spanjem. Roke so pri majhnih otrocih pogosto v stiku s tlemi, prav tako pa otrok z njimi rad sega v usta. Med navodili za ravnanje z onesnaženo zemljo in vodo, pa NIJZ opozarja tudi na onesnaženosti zemlje in vode s svincem, saj je poplavljena zemlja lahko onesnažena z mikroorganizmi in nevarnimi kemikalijami, kot so kurilno olje, mešanice naftnih derivatov, pesticidi, barve in druge kemikalije. Priporočajo odstranitev naplavin na vrtu in zasejati rastline, ki nase vežejo tudi snovi, ki so sicer nezaželene v zemlji. Tako lahko z rastlinami odstranimo tudi del težkih kovin, ki bi lahko prišle v zemljo s poplavljeno vodo.Primerne rastline za čiščenje tal po poplavah so: gorjušica, sončnice, koprive, konoplja, praprot itd. Nato je treba te rastline požeti in jih skupaj s koreninami odstraniti iz vrta. Za odstranjevanje težkih kovin in strupenih snovi iz zemlje je učinkovit tudi zeolit. Sredstvo se posuje po zemlji in plitko zadela v tla.
Na območjih, ki so bila poplavljena, je še vedno potrebna previdnost pri uporabi pitne vode in pri ravnanju z živili. Sanacija sicer poteka tudi v vodotokih. Po podatkih Direkcije za okolje je trenutno odprtih 147 takih delovišč, še dodatna se bodo odprla do konca tedna, tudi zaradi interventnega zakona, ki predvideva poenostavljenje postopkov na področju javnega naročanja.