V javnosti odmeva visok račun Janka Zakeršnika Mestni občini Slovenj Gradec za uporabo letališča Slovenj Gradec v času poplav, ko je Zračni most omogočil učinkovito pomoč odrezanim prebivalcem v Črni na Koroškem. Kaj so pojasnili v Mestni občini Slovenj Gradec.
Mestna občina Slovenj Gradec je v okviru avgustovskih intervencijskih stroškov, ki jih je v celoti pregledala in odobrila država in so skupaj znašali 5.169,729,88 evrov podjetju Aerodrom Slovenj Gradec plačala račun v višini 134.000,00 evrov (z DDV) za najem celotne letališke infrastrukture za čas delovanja operacije Zračni most na letališču v Slovenj Gradcu.
Za odprtje letališča v lasti Janka Zakeršnika v soboto 5. avgusta, ko so že vladale izredne razmere in klici na pomoč za Mežiško dolino, se je angažiral župan Tilen Klugler, ki je pojasnil, da Zakeršnik pri tem ni okleval, vzpostavitev zračnega mostu na relaciji Slovenj Gradec – Črna na Koroškem – Slovenj Gradec pa se je izkazala kot hitra in učinkovita pomoč ljudem v stiski in za državo cenejša kot denimo iz Brnika ali Maribora.
Z letališča v Slovenj Gradcu je prvi helikopter s pitno vodo in hrano, zbrano v Slovenj Gradcu, v Črno na Koroškem poletel v nedeljo, 6. avgusta, letališče pa je je bilo odprto za pristajanje in vzletanje helikopterjev. Operativno jo je zaradi izjemne zahtevnosti prevzela Slovenska vojska,ki je delovala v okviru štaba civilne zaščite za Koroško.
Lastnik letališča je poleg letališke steze za čas delovanja zračnega mostu omogočil uporabo dodatne infrastrukture, na razpolago je dal štiri tovorna vozila s prikolicami, ki so služila kot začasna skladišča in zavetje pred dežjem ter viličarja za pretovarjanje in premikanje donirane hrane, zdravil in opreme. Zračni most je deloval do srede, 16. avgusta.
Se pa postavlja vprašanje, kaj zajema račun, ali poleg infrastrukture tudi letališko stezo, ki je v 230 metrih v lasti Koroškega aerokluba, preostanek steze 1200 metrov pa ostaja lastniku.
Na vprašanje, kako je z javnim dobrim letališke steze in plačilom NUSZ lastnika, so na Mestni občini pojasnili, da je po sklepu vlade tudi slovenjgraško letališče namenjeno za javni zračni promet ob zagotavljanju enakomernega regionalnega razvoja in ki so v povezavi z drugimi prometnimi sistemi. Na podlagi tega sklepa je Mestna občina Slovenj Gradec določila, da se lastniku letališča zgolj in samo za del steze v njegovi lasti , to je za 1200 metrov, ne obračunava NUSZ pod pogojem, da je letališče odprto in dostopno za zračni promet, kar tudi je.
Podjetje Aerodrom d.o.o. že od 2020 dobiva enako odmero NUSZ, kot jo je dobilo tudi za leto 2023 to je 35.546,93 €, MO pa z njim nima neporavnanih računov.
Čeprav primerjava z Damjanom Cehnerjem na vzletišču v Libeličah ne vzdrži glede na velikost in možnosti helikopetrskih prevozov kot na letališču Slovenj Gradec, pa vendarle so ponudili svojo letališko stezo za usluge in prevoz helikopterjev in letal, računa niso izstavili.
V enajstih dneh delovanja so po podatkih PGD Golavabuka domači in tuji helikopterji prepeljali več kot 175 ton hrane, pijače, zdravil, opreme, celo gradbenih strojev. Povprečno je na letališču delali okoli 200 ljudi, od tega 120 domačih in tujih vojakov ter 80 gasilcev in prostovoljcev.