Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je dejal da bo to četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče in dodal, da pričakujejo, da bodo z njim lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva.

Država bo sredstva med drugim zagotovila s petletnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje, in z davkom na bilančno vsoto bank. V opoziciji so do dodatnih obremenitev gospodarstva kritični. Kot so dejali v današnji razpravi, je davek na bilančno vsoto bank še mogoče razumeti, zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb pa se jim zdi nesprejemljivo.

Opozicija je tudi želela, da bi občine oziroma lokalne skupnosti prevzele v upravljanje vodotoke 2. reda, ki potekajo čez njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.

Koalicijske poslanske skupine so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS-a za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so podrobneje opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.