Karel Smolle je v ponedeljek, 22. januarja, v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter za izredne dosežke v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. »Prejeti odlikovanje, poimenovano po eni od najodličnejših osebnosti koroških Slovencev, dr. Jošku Tischlerju, mi je velika čast,« je ob prejemu nagrade povedal Smolle.

Pred dvema letoma mu je v sklopu obeleževanja tridesetletnice naše države takratni predsednik države Borut Pahor podelil red za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v Republiki Avstriji. Smolle je namreč odigral izjemno pomembno, eno ključnih vlog v tem zgodovinskem trenutku nastajanja naše države.

V Borovljah rojeni koroški Slovenec je otroštvo preživljal v Šmarjeti v Rožu, kjer se je naučil slovenščine. Ko je bil star šest let, se je skupaj z mamo in sestrama preselil v farovž v Škocjanu, kjer je bil takrat župnik mamin brat Jožef Koglek, ki ga je odlikoval tudi trden in premočrten značajski zgled. Ta je bil zanj prvi narodni učitelj.

Na pobudo Joška Tischlerja se je šolal na Slovenski gimnaziji, kjer je leta 1960 ustanovil Koroško dijaško zvezo za dijake (KDZ), s Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem je začel izdajati slovensko koroško literarno revijo Mladje. Pisal je pod psevodnimom Miško Maček. Leta 1965 je izdal pesniško zbirko Ujeti krik. Čeprav se je mlad Karel zavedal svojega literarnega daru, se je odločil za politiko, češ da je stanje na tem področju bolj kritično.

Karel Smolle bo septembra dopolnil 80 let. FOTO: Vincenc Gotthardt

Že zelo zgodaj, v dijaških letih, se je začel zavedati pomena boja za pravice slovenske narodne manjšine. Prav on je izpolnil tudi dolgoletno željo, da bi v avstrijski parlament znova sedel koroški Slovenec. In to kar dvakrat. Čeprav je bila rdeča nit njegovega delovanja vedno povezana z narodnimi manjšinami, se je Smolle že ob koncu prvega poslanskega mandata uveljavil kot zunanjepolitični govorec, kar mu je odpiralo vrata, ko je šlo za priznanje samostojne Slovenije.

Že ob nastajanju ideje o slovenski politični pomladi je bil Karel Smolle navdušen. Sodeloval je na zborovanjih Demosa, bodril ljudi k demokraciji, razvoju, jim vlival poguma, naj zaupajo vase in naj ne podležejo malodušju. Ker je bil avstrijski zvezni poslanec in koroški Slovenec, je predstavljal verodostojnega glasnika demokracije.

Mirno lahko zapišemo, da je Smolle začetnik slovenske diplomacije na Dunaju. Za delovanje urada slovenske vlade na Dunaju, ki ga je vodil, je delno tudi sam finančno jamčil in sofinanciral njegovo delovanje.

Kot je povedal za Družino, je Slovenija v mednarodnem merilu sicer postala članica EU in zveze NATO, nestalna članica Varnostnega sveta, a obenem je tudi razočarala in njegovih pričakovanj ni izpolnila. »Pričakovali smo, da bodo države po propadu komunizma oz. realnega socializma hitreje postale demokratične. Realnost žal dokazuje, da je več desetletij trajajoči komunistični sistem okrepil materializem in spridil dele narodov.«